Po mojem mnenju ni omejevanje, ker (če bi ga) bi ga "omejila" samo glede spanja pri prijateljici (če bi imel kakšno, sploh tesno), to pa mislim, da ni omejevanje, kajti če sta samo prijatelja, vesta, da tudi neka meja mora obstajati in je normalno (spet zame, za koga drugega morda ne), da prijateljujeta le ob kavi, na kakšnem rojstnem dnevu ipd. Ne pravim, da pa me na "kavi" ne more prevarati. Čeprav, jaz sem imela enega dobrega prijatelja in od takrat, ko ima resno punco, ne prijateljujeva več tako tesno. Sem se umaknila na neko varno razdaljo, ker razumem, da punca najbrž ne bi dojemala najinega druženja kot nekaj povsem nedolžnega, čeprav nikoli nisva imela nič.
Odkar imam fanta, pa sem se tudi zaradi njega distancirala od pogostega zahajanja v pretežno moško družbo, s katero smo včasih večkrat hodili na kavice, pir ali pa ven. Sam mi ni nikoli nič omenil v zvezi s tem, ker ni bilo razloga, saj sem sama toliko prej skužila, da ni primerno in da itak ne čutim potrebe po tesnem prijateljstvu z moškim, če imam vse to in še več pri mojem fantu. Ne pomeni pa to, da sem zapostavila prijatelje (in prijateljice), daleč od tega.
Z mojim sva kar se tiče teh "nejasnosti" v marsikateri zvezi, enakega mišljenja in precej konzervativna, če se tako izrazim. Saj tako bi naj tudi bilo, da si vsak najde sebi primernega partnerja, s katerim se ne bosta razhajala v mnenju že pri neki čisto osnovni stvari, kot je, kaj bosta počela na nedeljski popoldan. V zvezo grem takrat, ko poznam "partnerjevo" mišljenje oz. imava podoben pogled na take stvari, kot je recimo prespati pri bivšem (da ali ne), sicer si ne predstavljam, kako bi funkcionirala v zvezi. Najbrž bi imela po enem tednu pogrižene vse nohte (pa jih sicer sploh ne grizem

), po svetu pa bi strašila s podočnjaki do tal, ker bi več prebedela kot spala.
