- da vsako faking ponedeljkovo jutro na istem prehodu za pešce naletim na nekoga, k mi je bil noro ušeč kot gimnazijki... jaz pa njemu. In sva nekako zgubila stike. In kot nanese usoda, sem vsako faking ponedeljkovo jutro neprespana (največ 2 uri spim), oblečena v kr ene cote, ker pozabim dat prat med vikendom, in obviously slabe volje ker je ura 7.15 v ponedeljek.

Tip me sicer ful gleda, ampak sem prepričana da zato, ker zgledam kot zombi in se sprašuje kako je lahko to nastalo iz mene

zakaj ga ne morm srečat enkrat v petek zvečer npr.?? oh ta usoda!
- da pa priznam da se kljub takemu neškodljivemu fliratnju namenoma izogibam zmenkom in ostalim bedarijam ker verjetno odhajam in res ne mislim furat long distance
- da šparam za nekaj zelo zelo posebnega, ampak mi je ful težko šparat in se fizično zadržujem da ne bookiram nečesa... ne smem, ne smem!
- da sem drgač čist bizi in ni sledu o ležernem študentskem življenju... pa še delam ne, to samo faks. še mal pa se bo treba spet zapret v NUK če hočem obdržat povprečje