delusional napisal/-a:barbie, malo sem raziskovala
tole si napisala maja meseca:
barbie_girl_85 napisal/-a:In ko ljubljenega človeka vidiš skakati po drugi, za nameček ti naredi eno plavo oko in te pošlje v tri pisane marjetice (samo scenarij), se ti v tistem trenutku in leto za tem ljubezen do njega še vedno "dogaja" neodvisno od zavesti ali si jo morda sposobna "načrtovano" prekiniti?
a to se je zgodilo al kaj??
nesanica napisal/-a:^^ itak da ni blo to, ker je že pred časom napisala da nje pa njen popoln dragi možin oče ne bi nikol prevaral...
Še enkrat (pojejta se), ni me prevaral. Sva mela druge probleme, ni vse v v vulvi. No, razen pri nekaterih.
Delu, sam zate:
Tragika ali možnost razrešitve travme spolne zlorabe pri spolno zlorabljenih osebah je, da se zaljubijo in zapletejo v odnose, kjer se prej ali slej ponovno z vso silovitostjo prebudijo in ponovijo afekti iz originalne zlorabe. Na zavednem nivoju bo spolno zlorabljena ženska iskala fanta, ki bo popolnoma drugacen od vseh tistih nesramnih, opolzkih, pokvarjenih moških, ki so jo zlorabljali. Moškega, ki bo prijazen, ki jo bo razumel, spoštoval, slišal in cutil v njenih bolecinah, vendar na nezavednem nivoju, ki mocneje vpliva na izbor partnerja, tak moški ne bo zanjo privlacen. Privlacen bo tisti, ki bo imel v svoji notranjepsihicni strukturi podobne afekte (sram, gnus, prezir, strah...) in ki bo podobno ranjen in travmiran, kot je bila ona sama (Gostecnik, 2004).
To ne pomeni, da je moral biti tudi ta moški kot otrok žrtev spolne zlorabe, morda je odrašcal v družini, kjer je bilo ogromno tesnobe, nasilja, nobenih razmejitev med ocetom in mamo, po možnosti je prihajalo celo do kakih nezvestob s strani staršev, ali pa sta se starša celo navzven dobro razumela, otroci pa so bili žrtve njunih nerazrešenih intrapsihicnih vsebin in konfliktov iz otroštva. Z drugimi besedami, lahko da sta bila ta starša kot otroka žrtve spolne zlorabe ali kakega drugega nasilja, ki pušca sram, gnus, strah in podobne groze, tega pa nikoli nista razrešila, ampak samo
nezavedno zanikala, odcepila in potlacila, se na hitro porocila, imela otroka, le-ta pa je posrkal in pil že na materinih prsih vsa ta nerazrešena cutenja, ki so postala del njegove notranjepsihicne strukture.
Tako se bo spolno zlorabljena ženska lahko zaljubila v podobno ranjenega in travmiranega moškega. V bistvu bo na zavedni ravni bežala od sramu in gnusa ter težkih travmaticnih doživetij, na nezavednem nivoju pa bo vedno znova iskala custveno vzdušje, ki spominja na dom (zlorabo), ker le to vzdušje daje obcutek varnosti in pripadnosti. Globoko ranjena posameznika se obicajno zelo hitro zbližata in najbolj “noro” zaljubita. Ta ljubezen lahko drugim izgleda pretirana, destruktivna ali celo nenormalna, njima pa se zdi, da se že od nekdaj poznata in da sta zagotovo drug drugemu usojena. V zaljubljenosti se prebudi vsa kemija, celoten organski in hormonski sistem, telo pa samo drhti od hrepenenja po varnem objemu, ljubljenosti in sprejetosti najdražje osebe (Repic, 2007).
Ko pa zaljubljenost mine, kar se obicajno zgodi zelo hitro, se najpogosteje zacne pravi zacarani krog odhodov in prihodov, konfliktov, nasilja, obtoževanja, sramotenja, poniževanja in krivde, kar je posledica nepredelane izkušnje spolne zlorabe, ki je bruhnila na dan. Tak odnos, poln bolecin in stisk, lahko traja celo vec let, ceprav se partnerja vsakic znova, ko “koncata” vezo odlocita, da tokrat pa res ne bosta nikoli vec prišla nazaj skupaj, a se že po nekaj dneh, lahko celo urah prebudi nezadržno pogrešanje, stiska, prave panike in obcutki, da morata
priti nazaj skupaj, si dati še “zadnjo” možnost, sicer se pocutita, da ne bosta preživela. Cutita, da skupaj ne moreta biti, drug brez drugega pa še težje. Lahko bi rekli, da gre za pravo hormonsko zasvojenost, ko se telo ne more vec umiriti, ce ni tam tistega objema in vzdušja, ki nezavedno spominja na zlorabo. V takih odnosih se partnerja “ljubita, ker se potrebujeta” in ne obratno, da bi se “potrebovala, ker se ljubita”.
in si boš morala kupit novega.
