Še vedno ni dobr.Džeki napisal/-a:Ja, sej sem popravil.
Čist možno je spoznat koga prek, kaj pa vem, npr. foruma/strani, ki je vezan/-a na tvoj hobi/strast/karkoli. Ali pa v kakšnem random chat-u kje.
In sploh niso asocialci to.


to je še bolj smešno in zastarelo razmišljanje kot tisto, da rjava in črna nikakor nista za skupaj, v eni drugi temi
). A če samo anonimno pišeš (kot tudi npr. Džeki), je kul, samo bog ne daj, da bi se s kom, s katerim si se ujel, potem še v živo začel družit ali bi se celo zbližal?
Internet je že dolgo del vsakdana, ni noben bavbav...
(ampak tak pristop bi tudi v živo verjetno pogorel). Če se pa kdo namerno loti iskanja na kakšni strani, namenjeni temu, pa tudi nič takega, včasih so bili pa oglasi v časopisih ali srečanja samskih v klubih, samo da je na netu verjetno kvečjemu lažje in bolj sproščeno... Ali pa, kot je ena že omenila, glede na skupne interese - če bi npr. kdo na vsak način želel, da je njegova punca oboževalka in vzrediteljica puščavskih skakačev, ki jih tudi sam obožuje, je čisto fino in pričakovano, če pobrska po spletni skupnosti oboževalcev puščavskih skakačev in mogoče celo najde kakšno simpatično osebo, pa to ne pomeni, da je asocialen.... bolj priročno, kot da bi vsaki ženski zunaj težil z vprašanji, če so ji všeč puščavski skakači
.



Hm. Ampak veš kaj. Jz sem pa mojemu zadnjemu bivšemu padla v uč s slikco, na kateri sem na kolesu.....kar ugotavljam, da je mal težje zunaj spoznat luštnega kolesarja, k vsi šibamo naokoli, lih pod kolo se jim pa nimam namena metat.Džeki napisal/-a:Ker morš na netu naredit 10 korakov, da narediš dober vtis, v živo pa ga lahko narediš z enim korakom, dvema.