nekaj let nazaj sem bila v zvezi, ki ni bila ravno prijetna.. tip je bil bolestno ljubosumen, posesiven, manipuliral je z menoj, bila sem v depresiji,... skratka custveno cisto na tleh.. nekako sem se ob pomoci domacih uspela resiti muk in prekinila zvezo..
kmalu za tem sem prisla k sebi, resila sem se krivde, ki sem jo, iz nekega cudnega razloga, obcutila.. cez cas se mi je zivljenje normaliziralo, ponovno sem se vpisala na faks, gibljem se v drugacni sredini, v drugem mestu, med drugimi ljudmi.. nasla nove prijatelje,... v bistvu se mi je zivljenje nazaj "poslihtalo"..
od prekinitve zveze so minila vec kot 3 leta pa se vedno nisem pripravljena na novo zvezo.. po eni strani bi mela fanta, po drugi mi pa zelo pase biti samska, ker boljse, da sem sama, kot pa z nekom podobnim bivsemu.. zavestno se trudim, da fantov ne primerjam z njim, mislim si: ta je drugacen od njega, po drugi strani pa: saj bivsi je bil na zacetku tudi ves sladek, potem pa prav grozen..
ze v zacetku odvracam vse fante od sebe, zgradila sem previsok zid.. in potem se seveda nobenemu vec ne da trudit..
ce pa se mi ze kdo pribliza, imam pa vedno v glavi: kaj pa ce bo podobno kot prej? ne zaupam mu.. kaj pa ce samo igra in bi me rad izkoristil za to in to? rada bi se prepustila, pa kar bo, bo.. ampak mi nekako ne uspeva.. strah me je, da bom ponovno prizadeta.. ne verjamem nobenemu, pretirano sem skepticna.. in tega bi se rada znebila..
kako? nasvet? podobna izkusnja? hvala..
