Pred leti sem imela tak problem, nekaj skupnih pijačk po konkretnem dopisovanju in večurnih telefonskih pogovorov, zmenkarije, ki so jim sledili poljubi, pa sem se zasekirala, ker ni bilo nič rečeno, kaj sva. Ker nisem bila nikoli človek, ki bi dolgo zdržal v nevednosti, sem se odločila ukrepati. Takrat tudi sama nisem vprašala direktno, zvito sem se domislila rešitve in prosila kolegico, ki je bila že nekajkrat z nama, da naju vpraša, če sva skupaj. To je tudi storila, jaz, ki pač znam šokirati, sem ob njegovem odgovoru "hja, to sem jo tud jst že mislu vprašat" pohitela: "Eh, če do zdej nisva bla, sva pa od zdej naprej", ga zgrabila v objem in poljubila.
Nič se ni pritoževal, tako da pač od takrat sem štela, da sva skupaj tudi uradno. Sploh je fajn, da si orientiran zaradi predstavljanja drugim, obletnic itd. Mimogrede, še ena ideja poleg moje zgodbe: Ko ga želiš nekomu predstaviti, reci: "To je pa moj..." In ga vprašujoče poglej, on pa naj dokonča stavek namesto tebe. Evo, najde se tudi drug način, če se bojiš ukrepati neposredno. V današnji poplavi trendov odprtih zvez, friends with benefits in "it's complicated" na facebooku je pač toliko težje vedeti pri čem si, če se ni nobeden od vaju jasno opredelil, zato je pač treba nekako poizvedeti, da ni nepotrebnih nesporazumov in kočljivih situacij. Kar pogumno, upam, da te čaka všečen odgovor! 
ne pa da se sprašujete, če je pa vseen možno, da kaj rata!!!
