Sama si si kriva, drugega ti ne preostane kot da se sprijazniš in nehaš jokcat. Takrat bi cenila kar imaš ne pa zdaj ko je prepozno.
Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
eliz napisal/-a:kako preboleti fanta, popolnega v takorekoč vseh pogledih? takega, ki mi je na vsakem koraku z besedami, predvsem pa tistimi tisočimi majhnimi dejanji pokazal kako rad me ima,bil pozoren, romantičen, ki je bil vedno ob meni, prenašal vso slabo voljo, trmo in egoizem ki ga premorem, se prilagajal, se trudil z mojo naporno družino..vse vse vse, pa vendar ni bil copata.poleg tega pa še božanskega videza.in kako preboleti in si oprostiti to, da sem bila jaz tista zaradi katere je zveza propadla, ker sem precej divja in sem se počutila ujeto.pa čeprav me nikoli ni omejeval pri ničemer.vstrašila sem se tolikšne resnosti.
in ne, nisem ena tistih ki naivno in slepo verjame da je bil njen fant najbolši in potem čez nekaj časa ugotovi, da le ni bilo vse tako z rožicami postlano.dejansko je bilo. z njim sem imela vse. spoznavam nove dečke in mu nobeden ne seže niti do kolen. a sem ga preveč prizadela, da bi mi gdaj oprostil in bil spet moj. in to boli, tako zelo boli...
Si še mlada v prvi resni daljši zvezi(kako dolgo sta bila skupaj)?
Vse mine, enkrat bo tud to.
-
Mr. Simpaticus
- Komunikatorka
- Prispevkov: 193
- Pridružen: 16. Jun. 2011 10:09
- Kraj: Ljubljana
Ne morem verjet. To je to.
Skup sva bila srečna, bila sva najboljša prijatelja, načrtovala sva družino, govoril je, kako se bova v bližnji prihodnosti poročila. Dala sem mu vse. VSE! Med drugim tudi veliko preveč zaupanja.
Bil je prvi, za katerga sem bila res prepričana, da je pravi. In to so mi tud vsi govorili.
Izgleda da že ni bil pravi. Kaže, da mu ne pomenim več toliko kot sem mu. Lagal mi je v obraz. Imel me je za neumno deklico, ki bo čakala nanj in se mu prilagajala non-stop, po možnosti brez besed. Vedel je, da sem naivna in to izkoristil.
Še kar ne morem verjet. Težko je. Boli. Ne morem pozabit kako nama je blo skupaj lepo. Zakaj se je moral tako spremenit?
Najlažje se je opravičevat, seveda. Težko je pa spregledat, pozabit in se pretvarjat da je vse v redu. Nič ni v redu.
Skup sva bila srečna, bila sva najboljša prijatelja, načrtovala sva družino, govoril je, kako se bova v bližnji prihodnosti poročila. Dala sem mu vse. VSE! Med drugim tudi veliko preveč zaupanja.
Bil je prvi, za katerga sem bila res prepričana, da je pravi. In to so mi tud vsi govorili.
Izgleda da že ni bil pravi. Kaže, da mu ne pomenim več toliko kot sem mu. Lagal mi je v obraz. Imel me je za neumno deklico, ki bo čakala nanj in se mu prilagajala non-stop, po možnosti brez besed. Vedel je, da sem naivna in to izkoristil.
Še kar ne morem verjet. Težko je. Boli. Ne morem pozabit kako nama je blo skupaj lepo. Zakaj se je moral tako spremenit?
Najlažje se je opravičevat, seveda. Težko je pa spregledat, pozabit in se pretvarjat da je vse v redu. Nič ni v redu.
Briga me za dober vtis, od zdej naprej sem EGO!ST.
On nič. Menda pričakuje, da bova po vsem tem še zmer skupaj.
Ampak jaz ne morem. Kako nej mu sploh pogledam v oči? Moški, ki res ljubi svojo žensko (tako je vsaj trdil), ji ne bo vsakodnevno lagal v obraz in ji prikrival stvari. Predvsem pa ne bo drugih žensk (beri: svoje bivše) postavljal na prvo mesto.
Tako pač ne morem več naprej. Nekdo, ki me ne spoštuje do te mere, da bi mi po toliko letih zveze v obraz povedal vse, ampak raje o tem govori za mojim hrbtom in se zabava z bivšo, pač ne bo pometal z mano.
Če sem lahko bila jaz toliko fer do njega, da sem mu 100% zaupala, bi lahko tud on pokazal malo spoštovanja do ženske, s katero je načrtoval poroko in otroka.
Meni je to pač zadosten razlog za razhod.
Ampak jaz ne morem. Kako nej mu sploh pogledam v oči? Moški, ki res ljubi svojo žensko (tako je vsaj trdil), ji ne bo vsakodnevno lagal v obraz in ji prikrival stvari. Predvsem pa ne bo drugih žensk (beri: svoje bivše) postavljal na prvo mesto.
Tako pač ne morem več naprej. Nekdo, ki me ne spoštuje do te mere, da bi mi po toliko letih zveze v obraz povedal vse, ampak raje o tem govori za mojim hrbtom in se zabava z bivšo, pač ne bo pometal z mano.
Če sem lahko bila jaz toliko fer do njega, da sem mu 100% zaupala, bi lahko tud on pokazal malo spoštovanja do ženske, s katero je načrtoval poroko in otroka.
Meni je to pač zadosten razlog za razhod.
Briga me za dober vtis, od zdej naprej sem EGO!ST.
-
sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Pridružen: 09. Dec. 2009 20:57
Ne vem. Pa tudi nočem vedet, če sem iskrena. Že to zadost boli, da me zaradi nje zapostavlja.
Kater normalen moški bi zaradi bivše, s katero sta bila skupaj leta in leta nazaj in za katero trdi, da sploh nikoli ni ničesar čutil do nje, zapostavljal svojo zaročenko?
Mislim, da nihče nima potrebe po tem, da bi bil z bivšimi non-stop v kontaktu, ji vsak dan pisal sporočilca... Še meni jih ni, pa sem menda tista, ki jo najbolj ljubi in ji je oh in sploh predan.
Zadnje čase pa - kadarkoli beseda nanese na bivše (pa nje nihče niti ne omeni), on začne podolgem in počez razlagat kako je ona v redu ženska in kako jo ima njegova mama rada. Halo, skupaj sta bila par mesecev sedem let nazaj?!
Mislim... saj sem vedela, da sta še vedno v stikih (nisem pa vedela, da v tako pogostih!
) in me to ni motilo. Ko pa sem izvedela, da mi laže v obraz, da se je lahko potem šel zabavat z njo... no, takrat mi je pa prekipelo. Laganja pač ne prenesem in nihče mi ne bo lagal. Sploh pa ne o takšnih stvareh.
Kater normalen moški bi zaradi bivše, s katero sta bila skupaj leta in leta nazaj in za katero trdi, da sploh nikoli ni ničesar čutil do nje, zapostavljal svojo zaročenko?
Mislim, da nihče nima potrebe po tem, da bi bil z bivšimi non-stop v kontaktu, ji vsak dan pisal sporočilca... Še meni jih ni, pa sem menda tista, ki jo najbolj ljubi in ji je oh in sploh predan.
Zadnje čase pa - kadarkoli beseda nanese na bivše (pa nje nihče niti ne omeni), on začne podolgem in počez razlagat kako je ona v redu ženska in kako jo ima njegova mama rada. Halo, skupaj sta bila par mesecev sedem let nazaj?!
Mislim... saj sem vedela, da sta še vedno v stikih (nisem pa vedela, da v tako pogostih!
) in me to ni motilo. Ko pa sem izvedela, da mi laže v obraz, da se je lahko potem šel zabavat z njo... no, takrat mi je pa prekipelo. Laganja pač ne prenesem in nihče mi ne bo lagal. Sploh pa ne o takšnih stvareh.Briga me za dober vtis, od zdej naprej sem EGO!ST.
-
sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Pridružen: 09. Dec. 2009 20:57
Jaz nevem več kaj naredit...
Z bivšim sva končala 3leta nazaj (po 3letih skupaj), končala sva po moji krivdi, saj sva začela hoditi ko sem bila jaz zelo mlada (14let in on 16) in sm bila malo naveličana, malo sem potrebovala žuranja, druženja,pavze...Bil je pa moj prvi resni in prva ljubezen. Z njim je blo vse tako popolno, on je biu popoln..Še nikoli nisem bila tako zaljubljena in tako ljubila kot sem njega in on enako. Če bi me takrat vprašali ali bova ostala za vedno skupaj, in to tudi kasneje ne na začetku, bi dala roko v ogenj da ja.
Kasneje sem imela še enega(velika napaka), ki sva bila skupaj 1leto in v primerjavi z njim, mu ni segel niti do gležnjev..Prvi je delal z mano kot v rokavicah, ta drugi kot s smetmi na momente..
Sedaj ima punco že kašno leto, menim pa, vsaj preko drugih ust, da ni enako kot z mano..Da je bila bolj kot neka tolažba, ki je prerasla v navezanost.
Vmes kar sva se videla, čisto po naključju, me je vedno tiščalo v srcu in dušilo, nazadnje pa celo po 3letih me je spravila v jok samo njegova pristnost na žuru..
Zdaj se sprašujem ali ga bom sploh kdaj prebolela ali bo to za vedno tako? Ker po 3letih bi moglo biti več kot konec s tem.. Ali bom kdaj spoznala kašnega ki se bo lahko vsaj primerjal z njim in ga tako pozabila?
Tako ga pogrešam..njegovo toplino, nežnost, nasmeh, ljubezen...vem, da je bila prava ljubezen..Pa vendar je možnost še za kakšno ali je res, da lahko resnično ljubimo samo enkrat v življneju?
Z bivšim sva končala 3leta nazaj (po 3letih skupaj), končala sva po moji krivdi, saj sva začela hoditi ko sem bila jaz zelo mlada (14let in on 16) in sm bila malo naveličana, malo sem potrebovala žuranja, druženja,pavze...Bil je pa moj prvi resni in prva ljubezen. Z njim je blo vse tako popolno, on je biu popoln..Še nikoli nisem bila tako zaljubljena in tako ljubila kot sem njega in on enako. Če bi me takrat vprašali ali bova ostala za vedno skupaj, in to tudi kasneje ne na začetku, bi dala roko v ogenj da ja.
Kasneje sem imela še enega(velika napaka), ki sva bila skupaj 1leto in v primerjavi z njim, mu ni segel niti do gležnjev..Prvi je delal z mano kot v rokavicah, ta drugi kot s smetmi na momente..
Sedaj ima punco že kašno leto, menim pa, vsaj preko drugih ust, da ni enako kot z mano..Da je bila bolj kot neka tolažba, ki je prerasla v navezanost.
Vmes kar sva se videla, čisto po naključju, me je vedno tiščalo v srcu in dušilo, nazadnje pa celo po 3letih me je spravila v jok samo njegova pristnost na žuru..
Zdaj se sprašujem ali ga bom sploh kdaj prebolela ali bo to za vedno tako? Ker po 3letih bi moglo biti več kot konec s tem.. Ali bom kdaj spoznala kašnega ki se bo lahko vsaj primerjal z njim in ga tako pozabila?
Tako ga pogrešam..njegovo toplino, nežnost, nasmeh, ljubezen...vem, da je bila prava ljubezen..Pa vendar je možnost še za kakšno ali je res, da lahko resnično ljubimo samo enkrat v življneju?