Džeki napisal/-a:Kje pa smo vsi mi spoznali obstoj:
- "f - friendov"?
- frends with benefits?
- razmerij "komplicirano je"?
- odprtih zvez..?
Ko je bila moja mati študentka, so punce bile samske, ali pa imele fanta. Enako fantje. Ni obstajalo "midva se samo tako malo dol dajeva". Ni obstajalo "on je moj f-frend"..
Tudi mene res zanima, od kod v zadnjem času tak porast tovrstnih razmerij?!
Tudi ko sem jaz spoznavala prvega resnega fanta (in drugega..) se je to "delalo malo drugače". Greš na pijačo/kino/whatever, to ponoviš dokler ne ugotoviš če si za skupaj, ali pač nisi. In če nisi, nisi. Nisi nekaj vmes in se ne daješ dol. Pika.
Lately pa opažam, da vse več mojih prijateljic, myself included, pada v neke čudne zveze v stilu "nisva skupaj, ampak se vseeno dajema dol, če imaš "srečo" samo drug z drugim".
Po moje je to samo posledica strahu pred tem, da bi se dejansko nekomu zavezali in s tem prevzeli še tisti del "odgovornosti", ki temu pritiče - najpogosteje to pomeni biti nekomu v oporo, ga prenašati med izpitnim obdobjem, ko je naporno na šihtu, ko je bolan.. in pa izgubili en pomemben element svobode, če pride mimo kaj boljšega - na koncu je le lažje reči "hey, meni več ni do tega kar imava..sicer pa, saj nisva niti skupaj".
Zdaj se pa sprašujem..ali je bolje prisiliti takega kandidata za fanta/punco da se zjasni, ali furati to dlje časa in čakati kaj se zgodi (poznam primer, ko takšno komplicirano razmerje traja več let in še ni izgledov za izboljšave).
Predvsem Delusional ipd. na ljubo - ne govorim o ljudeh, ki a priori izključujejo resne zveze, ali o primerih ko ima nekdo že partnerja..mislim predvem na ljudi, ki so samski in imajo vse razčiščeno.