Claire, imaš kar prav ...
Ko sem jaz za bw, nekaj posumila, sem morala najprej spucati misli(premisliti vsak detail ki me je motil, vse rešiti v mislih...), šele nato sem upoštevala dejstva, ki so govorila, da nič ni bilo ... Sedaj mu zaupam in je tud meni bedno d bi še kdaj sploh pogledala ... Itak pa če bi kdaj posumla kej, neb gledala za njegovim hrbtom, ampak bi kar on pred mano mail odpru ... Oz. tist kar bi želela vidt ... Sicer pa če preveč dvomiš v partnerja, ti lah on še tolk dokazuje pa nau boljš ...
Opciji sta sam dve ... Al si spucaš glavo, vseh zgodbic,ki si jih sam ustvariš brez dokazov, pa ponovno pridobiš zaupanje ...Ali če nisi zmožen tega in te še naprej čeprav kao zaupaš, preganjajo bedne misli ... Greš potem raje narazen ...
Ker če ni pravega zaupanja in je potem nekdo skos v strahu, potem to sploh ni več zveza ...
Ko sem bila jest v tej situaciji, se mi je uspelo skulerat in uvidt kakšnega slona sem naredila iz ene nedolžne miške ... Sama sebi sem si zadala nek rok in če bi v sebi bila še vedn mnenja d je kaj mel, čeprav nism mela dokazov zato, bi ga pustila ... Ker noben človek si ne zasluž, da ma partnerja ki ga kontrolira in mu ne zaupa ...
Tud če bi men tip to delu, bi ga pustila ... Vse mu lahka, povem, pokažem...Sam d bi en za mojim hrbtom brskal po mojih stvareh, mi ne zaupal ... To je pa too much ... Še posebej če je ta oseba moj fant ...
Claire, upam, da si zadovoljena z mojim odgovorom ...

Many of us spend half our time wishing for things, we could have, if we didn't spend half our time wishing. — Alexander Woollcott