Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[fallen.angel]

tako ali tako mi je vsak dan lažje. vse dokler ga ne vidim.
ampak na žalost obiskujeva isto šolo in ga vidim vsaj enkrat na dan.

[beebea]

Tudi jaz sem se pred dvema mesecema razšla z fantom, s katerim sva bila skupaj 3 leta. Sprva sem bla šokirana, nisem vedela kaj zdaj .. ampak ugotavljam da sem bila bolj navajena nanj, in da neke ljubezni sploh nisem čutila, le da sem to ugotovila šele zdaj.
Sicer pa so prišli že novi metuljčki
Tak da fallen.angel - glavo gor pa mimo kot da ga ni. Ignor čisto pa bo najboljše

[dot]

Tudi jaz sem po novem pristala v tem klubu kako ga preboleti.
Sej vem, da čas prinese svoje in vse.
Samo se mi zdi, da na trenutke še vedno ne dojamem in tudi samo sebe zalotim, kako premišljujem da bo čez čas vse v redu in bova nekoč spet skupaj.
In to čeprav mi je rekel naj ga pozabim, da si ga me on ne zasluži ter da ni več isto kot je bilo na začetku ter da me ne ljubi več. Vse to so zelo močne besede, vendar nazadnje ko sva se videla, in sem mu rekla, da ne upam da bova še kdaj skupaj, mi je odgovoril ne no. In ko sem prišla me je najprej objel in ko sva se pogovarjala se je nekaj časa igral z zadrgami na moji jopici. In besed, ki mi jih je rekel, da bo tudi on žalosten, ko me bo enkrat videl z novim fantom. Ne vem, sj pa je ja on tako želel, pa bo moral sprejeti posledice.
Poleg tega imam pri njemu še vedno en kup stvari. Sicer mi je mami rekla naj na te stvari pozabim in jih sploh ne grem iskat.
Vsak dan mi jse sicer malce manj hudo in ga manj pogrešam, a ko ti človek, ki ga neizmerno ljubiš reče nekaj takega zelo močno boli. In potem vse to sčasoma mine. Najbrž se sploh ne bom zavedla, kdaj ampak kar naenkrat bom prebolela. Upam.
Občutek mi trenutno narekuje, da se bo situacija ko bo konec poletja in konec prvega meseca faxa spremenila. Po eni strani si tega želim, po drugi pa upam da ne. Ker najbrž mu bo enkrat žal, a takrtat kdo ve kje bom jaz in kakšna bodo moja čustva. Sploh pa je brezveze upati na nekaj, kar se najbrž ne bo zgodilo.
Vse punce, ki ste trenutno razočarane, sedaj je čas, da sebe postavite na prvo mesto. Seveda je prav, da ste žalostne, včasih malce potrte, se rajokate ko vam je hudo. Vse to je le del procesa prebolevanja. In če bi meni kdo pred enim mesecem rekel, da me bo fant pustil, mu nebi vrjela. Sedaj ko pa se je to zgodilo, mi ne preostane drugaga kot da živim naprej.

Meni se je tudi lani nekaj skor identičnega zgodilo... še rekel je skor isto kot tvoj A sta bila dolgo skupaj? A to je tisti, ki je bil par let mlajši od tebe, al kako si že enkrat pisala tukaj, a ne? mogoče se bo pa še unesel , ko bo malo starejši Upam, da si že bolje

[fallen.angel]

beebea: So dnevi, ko se počutim odlično, druge dni pa sem popolnoma na dnu. Ponavadi so to tisti dnevi, ko ga zagledam, čeprav se ga poskušam na veliko izogibati. Ampak bo že. Dajem času čas.

[beebea]

beebea: So dnevi, ko se počutim odlično, druge dni pa sem popolnoma na dnu. Ponavadi so to tisti dnevi, ko ga zagledam, čeprav se ga poskušam na veliko izogibati. Ampak bo že. Dajem času čas.

Jaz sem npr. včeraj bila totalno v bedu, pa ga nisem vidla. Ampak v nekem trenutku so mi skozi misli šinili vsi tisti lepi spomini in sem pomislila da nikoli več tega nebo ..
Bodo pa zato prišli lepši spomini z osebo ki naju bo imela resnično rada angel Veliko je še dobrih ribic v morju, samo poiskat jih moraš
Držim pesti da boš čim prej prebolela !

[mifa]

dot: ja, nekaj je na mlajših kar me privlači...
Skupaj sva bla 1 leto pa 2 meseca. Ampak, sem jaz že skoraj živela pr njemu. No, sreča da se nisem preselila lani jeseni k njemu. Ker ce ne, bi zdj bla ma jeb....
To, da bo cez par let ko bo starejsi, mogooce hotel spet biti z mano... ne vem. Sej pomislim kdaj na to, da bi mogoce kdaj spet hotel biti z mano. Samo ne upam tega. Nikoli se ne ve, sicer. Ampak ne bom zdj jaz cakala se 3 leta, da pa si bo on mogoce premislil.
Sicer mi ga te stvari, ki jih imam se vedno tam morijo, na trenutke kr dosti, sam trenutno ne zmorem se iti ponje. Ceprav bi blo mogoce dobro, da se cimprej res cisto distanciram.

Je pa pri meni bolj problem, ker je to pac bla moja prva veeeelika ljubezen in sm mela prej zlo slabe izkusnje v preteklosti in je prva moska oseba, ki sem se ji res odprla.
Ampak sej bo. Vsak dan je lazje. In enkrat bo prisel dan, ko mi sploh ne bo vec hudo. [/quote]

[LioraBat]

tud jst..prebolevam.
po treh letih pa pol sva šla narazen. sicer sva šla že lan ob istmu času, sam sva bila sam kakšn mesec, dva narazen.
glede na to, da bi blo bolš, če bi že lan čist dokončno nehala, se letos sigurno ne bo ponovil to. mislm da obadva veva, da nima smisla.
vseen je pa hudo. bil je moj prvi resn tip. in ja, res me dajejo občutki, da nobenga več ne bom mogla met tko rada. da bom skoz sam njega mela rada, tud če ne bova skp..bedarija.

dons je 14dni k sva nehala..sicer sem trenutno na dopustu, stran od vsega in mi je počas že kar ok. me pa skrbi, kaj bo, ko pridem nazaj.

mah..

[*Lara*]

bo ti uspelo in našla boš super fanta. Glavo gor, polno jih je, vrjem

[manculina*]

no, bom pa še js dala svoj prispevek temu....s fantom sva bila skupaj 3 leta in me je pustil ker kao več ne čuti kaj bi moral, da se je ohladil oz nekaj v tem smislu in mi to povedal preko telefonskega pogova, ki se je začel povsem običajno in normalno.
pravi, da nisem sama naredila nič narobe, niti karkolo, da je problem v njem, da nima druge in da hoče biti sam.
še 2 dni pred tem sva se pogovarjala kam bova šla na izlet v tujino, imela plane še celo za ta vikend ipd...dan preden se je odločil da me pusti, sva celo spala skupaj, objel me je preden sva zaspala in me zjutraj poljubil preden je odšel v službo.
potem pa šok...ne morem dojeti kako lahko človek še en dan načrtuje prihodnost s tabo, drugi dan pa te že pusti...imela sva se precej rada...oz mogoče sem preveč naivna ker sem misnila da me ma on celo očitno bolj in da se nebi nikoli pobral, če bi ostal brez mene...
pravi, da svoje odločitve nebo spremnijal, niti mi ne more dati upanja, da se bo premislil.
naj še povem, da se kregala zelo hudo nisva, imela sva kdaj pa kdaj malo večje prepire, vedar sva jih vedno rešila saj sva si ogromno pomenila in sva hotlela vedno ostati skupaj...

na trenutke me prevzema bes, jeza, nemoč, najbolj pa to, da me je pustil za NIČ, sprašujem se, kaj se je tako zelo obrnilo v njemu (glede na vse mislim da se je ustrašil, saj sva načrtovala skupno prihodnost in življenje po diplomi obeh, je pa res da je pred kratkim začel delati 8-h delavnik, s tem pa se mu je začelo tudi novo obdobje v življenju)

sprašujem se, ali si bo premislil...ker se mi ne zdi možno, da človeka, ki ga zelo ljubiš pozabiš kar tako in da tako in na tak način vržeš stran nekoga, ki ti je stal ob strani...še posebaj če si nekomu neštetokrat rekel da nebi mogel brez njega in da ga nebi nikoli pusti...kako lahko taka oseba spi mirno ponoči?

Kot da bi jaz napisala.... Pri nama je blo čist isto. Kr naenkrt, en večer mi pove, da je že pol leta o tem razmišljal??? Kako lahko človek pol leta razmišlja da bi pustil punco, obnaša se pa čist enako kot prej? Pozornost, klici, lubčki objemanje? Ne razumem kako lahko mirno spiš pri partnerju, se pogovarjaš z njim o prihodnosti, se meniš za dopust delaš načrte pol pa rečeš da si pol leta že o tem razmišlal. In še....pravi da je prepričan, ker nisem tista prava, da mu je lepo ampak si ne predstavlja z menoj življenja, po drugi strani bi se pa še vedno z menoj videval, vsak večer slišal???

[Drobtinica]

Danes sem ga videla. Z novo punco (ampak to ni važno).

Ni me pozdravil. Obrnil se je stran.

Me je prizadelo, potolklo.

Mislim si: kakšno govno od človeka. Skupaj sva živela, šla sva narazen že fuuul časa nazaj, ampak, da še toliko človeka ni, da bi pozdravil... Nizko. Res nizko. Vsaj pozdrav si človek zasluži. Zato, ker je človek.

Glavo gor, a ne? Priznam, včasih je težko. Pa bo že bolje.

Ko padeš, se poberi.

[Dita-]

drži se

[Drobtinica]

Je že bolje.

Včeraj je primitivno dejanje pogledanja stran ponovil še enkrat. S prijateljico se sprehajava po parku, on se s službenim avtom pelje mimo, me zagleda, zapelje v park in ko pelje mimo naju, pogleda stran.

??? WTF ???


Sem bila šokirana, da po vsem tem času še vedno premore toliko ne vem, jeza, razočaranja, bolečine, da je pripravljen narediti tako primitivno dejanje. Obenem mi je odleglo, ker sedaj vem, kako primitiven človek je in da ni vreden, da ga še kdaj omenjam.

Danes sem srečna. Ali je to samo zaradi evforije, ne vem. Vem pa, da mi je odleglo in da ga danes omenjam brez bolečine v srčku.

[Veerle]

ko boš lahko enkrat enako naredila kot on (pa ne iz škodoželjnosti, tako pač), boš vedla, da si ga prebolela. ker je jasno, da ga še nisi, če te tok pogreje neko brezvezno dejanje bivšega tipa. pa kaj, če te ne pozdravi in stran pogleda, saj ti ni dolžan bit nič, vidva sta končala. sej vem, da to ni glih najlepše, ampak kaj češ, tako je izbral. nehi se sekirat za take brezvezne malenkosti, samo pogumno naprej.

[Shivers*]

Pa dob si enga tipa, magar frenda, k ga on ne pozna, pa naj te on vid z njim, pa se še ti obrni stran!!
Zakaj pa ne? On ti lahko serje po glavi pa provocira, ti pa ne bi smela mu dat nazaj, ker je kao maščevalno pa otročje?
A zanalašč pridit v park pa se okol furat pa ni?

Pa dejte no... dala bi mu nazaj, sigurno bi ga mal zašpikalo, če bi te z novim videl.. ne se mu pustit!
Tipi preveč serjejo po ženskah, one pa mal preveč prenašajo.

[floribunda]

špilanje nekih iric v stilu 'kdo bo koga' definitivno ni pravi/ noben način za nekoga pozabit.

pač tipu je neki zašpilalo v glavi, za trenutek mu je odmrlo pol možganskih celic in šel se je malo naokoli vozit. mogoče te je hotu pozdravit, pa mu je v zadnjem momentu neki zaštekalo.

just live and let go.