jullia_ napisal/-a:Ne nakladat.
Ok, ne bom več

jullia_ napisal/-a:Kdor kasneje dozori in je z letom ali dvema zamude pripravljen za pot do zdravniškega poklica (in to niso prenekateri dijaki, ampak redki posamezniki, vsaka kaprica pač še ni znak neke hude zrelosti), ima možnost dokončat šolo, narest maturitetni tečaj in it študirat medicino.
To je tvoje mišljenje, to spoštujem a valjda tudi jaz imam pravico na svoje mišljenje .
Sem še vedno mišljenja, da bi bilo pošteno uvesti sprejemne izpite z psihološkim pregledom a matura bi bila sporedna stvar.
jullia_ napisal/-a:
To je to. Če je človek dozorel, je verjetno tudi pripravljen sprejet dejstvo, da se je enkrat v preteklosti na svoji poklicni poti narobe odločil in bo zato moral eno leto namenit maturitetnemu tečaju. A se ti zdi to kakšen poseben problem?
Da, to je problem, kot v človeškem telesu slepo črevo - nepotrebno.
jullia_ napisal/-a: Z vidika težavnosti nikakor, ker je matura mala malica v primerjavi s študijem praktično česarkoli, vsekakor pa medicine. Tisto "izgubljeno" leto pa tudi ne bi smelo predstavljat ovire, če gre za pot do poklica, ki ga bo človek z veseljem opravljal celo življenje. In, konec koncev, to je cena, ki jo mora človek plačat za napačno odločitev. Tak je lajf. In zreli ljudje se zavedajo, da imajo njihova dejanja posledice. Nezreli pa po forumih jokajo, kako je lajf nefer, ker jim sistem noče skozi prste pogledat.
Osebno se me ne tiče , dobrih 31 let del. dobe je za menoj in se ne družim isključno z gimnazijci , še manj z tistim , ki se užijo za zdravnika.
Skozi življenje sem poslušal marsi kaj , pa tudi doživel in prenašam tukaj tudi drugačna mišljenja, katera očitno niso dobro došla.
Mi ti lahko poveš kako so uspešni gimnazijci na študiju medicine - procentualno ?
In za kraj, kako so gimnazijci uspešni na fakulteti za višjo medicinsko sestro ,................ dej se potrudi , lepo te prosim
