Hvala, Džeki, za nasvet, ne bom in tudi zdaj ne razmišljam tako, kot se me razume zgleda

.
A se morm razložit? No, recimo:
Pač, trenutno bi jaz nekaj več kot ff. Hočem bit zaljubljena/bit z nekom s katerim bom na vse ostalo pozabila/met metulje v trebuhu ipd… Ne pričakujem, da bo nekaj takega kar trajalo, bolj se mi zdi možno, da bom nekajkrat razočarana. Joj, močna beseda, mogoče boljš rečt, da ne bom več očarana.
Če se ne zaljubim, pa tudi nekoč ne bom več preveč upala na to. Da tako rečem, namesto 'bom obupana', kar je tud mal močn izraz, ja. Mogoče to ne bo ravno pri tridesetih, lahko da že naslednje leto, samo si dam rajš več časa, pa trideset je še taka lepa okrogla številka. Na noben način nisem hotla označit samskih 30letnikov, sploh pa ne s tem, da bi bili čudni. Če kdo misli da so, kar nej, jaz mu ne bom branla. Čeprav največkrat to kar oni sami mislijo o sebi (to ne označujem, to je res

).
Aja, še to, če se zgodi, da kdaj (jutri al pa pri 50ih) naletim na sorodno dušo for life, se seveda ne bom pritoževala.
Veerle, tud jaz nisem pristaš svojilnika, sam kaj pa nej rečem, 'to je en tip' al kaj?