Dober/slab prijatelj?

[jozica1]

Pozdravljeni,

zadnje čase se ukvarjam z vprašanjem odnosov, predvsem tistih na prijateljski ravni.. Zanima me, ali imate morda kakšno izkušnjo ko ste bili v prijateljskem odnosu in vam je nekdo ves čas govoril da ti ne delaš tega tega tega.. skratka - da nisi dovolj dober prijatelj. So vzponi in padci, tudi sama ne pričakujem da bo vedno idealno, zato takrat ko vidiš da nekdo ne pokliče itd. ga enostavno sam pokličeš, ne razmišljaš o tem kaj on dela v določeni meri in kaj bi na podlagi tega ti zanj moral narediti..

P.S.: ne pomeni da jaz ne kličem, sploh ne.. vsak dan si piševa smse, ker sem jaz na faksu ona pa kje drugje in se ne moremo slišat. Pokličem pa tudi ja, vidimo se 2 x tedensko med letom, če imamo več časa pa več.

Te probleme imam samo z eno osebo in še to se mi zdi da so obtožbe neutemeljene, kajti zanjo delam stvari, ki jih ne delam za vsakogar.. kot da govoriva drug jezik, enostavno gre to skozi ali kaj?

Kaj je rešitev v takem odnosu?

[Led Zeppelin]

To se je že zgodilo pri meni, pač totalno različni pogledi na določene zadeve, potem pa užaljenost ali celo jeza, zaradi tega ker "kao" ne držim z njim.
In zaradi tega sem izpadel kot slab prijatelj, v bistvu sem mu pa samo povedal, da je tisto bedarija in naj se malo zbrihta.

Jaz sem ga posedel pa mu rekel, da če hoče nekoga ki mu prikimava in mu čestita za vsako bedarijo, naj si kupi tistega psa z zibajočo glavo za v avtomobile. Pač sem rekel, da je frend tudi tak ki ti pove kaj točno misli v določeni situaciji, in da pač mora obstajati nek kodeks spoštovanja mnenj med kolegi.

Določene osebe, so zelo ozkogledne glede tega, kaj je prijatelj, nekateri pričakujejo da delaš točno to kar njim ugaja in da kakršnakoli stvar ki jim ni po godu, tretirana kot slabo prijateljstvo.

Mogoče ti svojo prijateljico preveč ujčkaš, pa ji poskušaš preveč pomagati, v zameno pa nič ne pričakuješ. Enostavno jo posedi, povej kaj meniš pa se pogovori.

[jozica1]

Mogoče sem čudno napisala, ne gre v tem smislu da si ne bi povedale iskreno mnenje.. sploh ne, v tem odnosu so stvari res take kot so, mogoče je kdaj izrečenega kaj preveč.

Probleme dela v tem, ko ima ona občutek da ves čas mora ona klicat, težit da se dobimo itd... Ne vem zakaj daje tak poudarek na to kdo da pobud itd. saj se vidi skozi druge stvari kdaj je nekomu vseeno, oz. kdaj mu ni?! Meni se to zdijo malenkosti, kdo da pobudo itd. Ne vem no.. se mi zdi da je tu preveč različnih pogledov na stvari, kako naj bi izgledalo pravo prijateljstvo.. Jaz sem zelo svoboden človek, ona pa precej posesiven.

[Led Zeppelin]

No cool, zdaj razumem.

Saj vem, ti razumeš da je prijateljstvo to da si stojiš ob strani, pa te ostale stvari.

Mislim da se pogosto, tudi med nami moškimi, ta igra kdo bo koga klical, totalno bedna, včasih se z najboljšim frendom ne kličeva po 2 tedna.
Sva glih zadnjič razglabljala o temu, pa sva prišla do tega da se vsakomur zdi zaman nenehno klicat nekoga, če ima čas, potem se ti pa drug opravičuje ker ima delo. In ščasoma pač misliš da si samo v napoto, in si želiš da bi te tudi prijatelj poklical.

Mislim da mora imeti tudi prijateljstvo neko mero samopotrjevanja da si še "zaželjen" kot prijatelj. Tudi jaz imam probleme, ker lahko dalj časa vztrajam sam, potem me pa nenehno kličejo pa se opravičujem, tako da jih pomirim pa da sem tako malo bolj spoštljiv do njih, da ji ne nenehno zavračam povabila na nogomet pa pijačo - včasih kar sam pokličem.

[Anjeske]

Glede pobude pa ni glih čist vseeno, veš. Če ostanemo na primeru tega, kdo da pobudo, da se dobiš na kavi/večerji/srečanju, karkol: če je stalno eden in isti, ki si prizadeva za tovrstna srečanja, mu počasi začne najedat, da pobude skor nikol ne da nasprotna stran. Tak človek potem lahko dobi občutek, da je nezaželjen in da se drugemu fučka zanj. Pa tudi, če se oni prijatelj, ki skoraj nikoli ne da pobude, v resnici čisto rad dobiva z njim! Tle ne gre za to, kdo je posesiven in kdo ne. Posesivnost bi bla, če ti prjatlca neb dovolila, da se dobivaš z drugimi.

Nenazadnje se morata za prijateljstvo prizadevati dva in ne samo eden.

[s0nckic4]

jaz znorim ob prijateljih tipa: hej, nič ne pokličeš zadnje cajte...
ja p***a, ti tud ne!

me s puncami se pokličemo ko se rabimo ali ko se kam povabimo. včasih nekajkrat na teden, včasih majn, včasih dlje časa sploh ne. in prav lepo furamo že od otroštva.

[Leonessa]

Vsak mora nekaj vložit v odnos. Ne gre tu zdaj za preračunavanje, kolikokrat te je prijatelj poklical in kolikokrat ti njega, je pa logično, da se morata oba približno enako trudit. Če bi vedno samo jaz nekoga klicala, bi mi to čez čas predstavljalo alarm, da se vprašam, če nisem v tem odnosu samo jaz tista, ki nekaj vlagam, iz kontra smeri pa ni nobenega interesa.

Če gre za velike razlike v tem, koliko dajaš in prejemaš, se prijateljstvo pač težko obdrži. Glede na to, da si napisala, da ona vedno kliče, ima morda upravičeno filing, da teži, ko pa je ti nikoli ne pokličeš? Mogoče se sprašuje, če bi jo ti sploh poklicala, če te ona nekaj časa ne bi. Kakorkoli praviš, da ji z dejanji pokažeš, da ni vse samo v tem kdo koga pokliče, bi jaz vseeno kdaj sama poklicala. Že tako ali tako se mi zdi to samoumevno in ne razumem, kako vedno naleti tako, da samo ona kliče.

[claire]

zato pa jaz cel čas pravim, da vseh, ki se z njimi dobivamo na kavi ne moremo metati v območje "prijatelj". jaz se tudi ne slišim s svojo najboljšo prijateljico vsak dan. niti ne štejem, kolikokrat katera da pobudo. tega ni. če imam čas in se mi lušta kafe, ura je pa 11 dopoldan je ne bom šla klicat, ker vem da dela. pokličem eno kolegico pa rešeno.
če kličem pa konkretno BF je pa vedno tako, da če nima časa, oz. ne prideva takrat skupaj, ona reče, "te pokličem ko bom imela čas". in me pokliče ko ima čas. in obratno. pa če je to čez 1 teden je pač čez 1 teden. vmes se pa vsak dan dobim s kom drugim. sem pač takšen človek, da moram vsak dan imeti svojih "5 družabnih min". pa če je to soseda, je soseda, če je kolegica je kolegica...

občutek, da se pa nekomu vsiljuješ, da nekoga siliš da se dobiva s tabo... to pa tudi poznam. kaj naj rečem. 3krat si še slep, ko četrtič čakaš, da se oseba spomni nate pa mine 5 let in ko se po naključju srečaš reče "nič ne pokličeš". se glavi se mi nariše fuck you na obrazu pa nasmeh in odgovor: nimam več tvoje številke.

ja take situacije je težko soditi iz ptičje perspektive, ampak jožica, če res nikoli ne pokličeš, je nekaj na tebi/v tebi kar ne štima.

[jozica1]

P.S.: ne pomeni da jaz ne kličem, sploh ne.. vsak dan si piševa smse, ker sem jaz na faksu ona pa kje drugje in se ne moremo slišat. Pokličem pa tudi ja, vidimo se 2 x tedensko med letom, če imamo več časa pa več.

sem popravila..

[sanjaanja]

Klicanje pa res ni merilo za prijateljstvo. Jaz skoraj nikogar ne kličem, ker sem ena od tistih, ki ne maram klepetati po telefonu. Imam očitno tudi prijateljice precej podobne. Če je kaj se ponavadi zmenimo kar preko smsov ali na facebooku. Sem bolj zato, da se videvamo na obiskih, da se vsaj vidimo in lahko konkretno poklepetamo. To so bližnji prijatelji. Z daljnimi je pa dovolj, če se 1x letno vidimo pri enih ali drugih, ne rabim klepetat z njimi po telefonu.
Bolj me motijo ljudje, ki kličejo zato, da bi napasli svoj firbec, o sebi pa so čisto tiho.

[purple_rain]

^^ti si čist zgrešila pomen "klicanja" v tej temi.

[sanjaanja]

Zakaj že?

[Leonessa]

Jp. Ti govoriš o klicanju v smislu, da tebi in tvojim prijateljicam to itak ni všeč in si raje pišete sms-e ali se zmenite na chatu na FB.

Tukaj ne gre za to, ali nekoga pokličeš, mu pošlješ sms ali karkoli že, ampak za to, če ga sploh kontaktiraš. Tema pogovora je, kdo koga večkrat pokliče oz. da pri nekaterih gre za ekstremne razlike, potem pa se sprašujejo, zakaj jim prijateljica očita, da jih samo ona kliče. Ko gre za prijateljstvo in ne samo občasno druženje (kolegi), pač ni vseeno, če nekdo vedno da sam pobudo, da pride do srečanja, druga stran pa miruje. The point is, da to potem ni pravo prijateljstvo, če ni obojestranskega interesa.

[sanjaanja]

To jaz dobro vem. Zato pa povem, da brez veze merit količino klicev, ker nekaterim sploh ni do klicanja. Mene lahko ena prijateljica vsak dan pokliče pa jo jaz zaradi tega še ne bom, ker mi ni do klicanja. Prej bi si mislila, da je čudna, ker skoz kliče. Mogoče, da sem tudi jaz, ker jo ne bi. Ampak meni je telefon za nujne primere in mogoče za voščit za rojstni dan. To pa še ne pomeni, da mi do teh kolegic ni. Ampak rajši imam osebne stike. Razumeš zdaj?

[purple_rain]

^^ne, ne veš dobr..

Mene lahko ena prijateljica vsak dan pokliče

Pa te tudi vsakič, ob vsakem klicu, povabi kam/da pobudo za srečanje? Razumem, da ti ni za viset na telefonu vsak dan, tud meni ni, ampak za dogovorit se za "osebne stike" se pa običajno kar pokliče, ker je najhitreje (kot pa npr. čakat na SMS/FB odgovor).