Ločen moški in življenje v troje

*mala*

V_Rose_V napisal/-a:Eh ne da se mi več v tej temi debatirat..res ne Vse kar sem v tej temi želela povedat je, da se "mačeha" in pastorka lahko fenomenalno razumeta, da ima vsak starš pravico do novega življenja in nove veze, pa da ni nujno, da imajo otroci posledice zaradi ločitve otrok...

Brez zamere, ampak koliko je hcerka od tvojega stara? Na pamet bi rekla da pod 10. Takrat ni ravno tezko bit prijateljski z njimi. Pocakaj puberteto, se zna zgodba obrnit.

Sicer se ponavadi z delusional ne strinjam, ampak tukaj se pa precej. Mogoce ker ne poznam otroka locenih starsev, ki se nebi obremenjeval s tem oz. nanj nebi ocitno vplivalo.

V_Rose_V

Mi je zelo žal za te otroke, jaz pa lahk trdim ravno nasprotno. nihče, ki jih poznam, ne objokuje in ne obtožuje...100 ljudi, 100 čudi pravijo

kar se pa tiče pubrtete-tudi z lastno mamo se lahk "na smrt" skregaš v tem obdobju in jo obtožuješ zarad ne vem kakih stvari;) pa po eni strani upam, da jo vsi štirje dovolj lepo in pravilno vzgajamo in se je navadla na to, da ima 4 "starše"

bomo vidli kaj bo-se mi zdi nesmiselno vnaprej obsojat nekaj in trdit, da bo mene in očima grdo gledala pa se z nama kregala, ker njena starša nista skupaj....

tmis_

delusional napisal/-a:
lexia napisal/-a:
kok ločenih staršev poznaš, jst ogromno, tud mojedva sta, pa to na men ni putil nobenih frustracij.

to si pa sama sebi lažeš, če misliš, da ti ni pustilo nobenih posledic. ali pa se jih še ne zavedaš. Vsak otrok ločenih staršev ima neke posledice. jaz že po 5ih minutah pogovora pogruntam, kdo je iz ločene družine in kdo ima starše še skupi. to se tako vidi, da ni za verjet.

Dodala bi samo, da se tu ne gre toliko za to, da si človek laže, da nima posledic, ampak bolj za to, da jih običajno niti sam ne opazi oz. se jih ne zaveda, jih ne prepozna. Pod posledice se namreč ne šteje samo, da postaneš zdej en psiho.
Že samo dejstvo, da so otroci staršev, ki ostanejo skupaj, v povprečju v boljših, bolj zdravih zvezah kot otroci, katerih starši se ločijo, je dost zgovorno dejstvo.

barbie_girl_85

V kolikor imate "enotno" vzgojo, ne bi smel bit problemov. Čeprav....sem mnenja, da je to težko uskladiti, posebej med štirimi posamezniki.
Sicer pa, nobena puberteta ni lahka, ne glede na to, kakšni so starši in koliko jih je.

Najhuje je, ko mladostnik začuti, da zaradi "novih razmer" lahko manipulira s starši in če mu starši to dopuščajo.

---------------------------------------------------------------------------
Tole bo mal OT, ampak moram vprašat, ker me res zanima.

V_rose_V (ne poznam situacije, tako da dajem teoretični primer). Vidva z partnerjem si npr ustvarita življenje skupaj. Gresta v nakup stanovanja/hiše, ustvarjata, nalagata. Dobita otroka.
Te nič ne moti dejstvo, da v bistvu delaš tudi za drugega otroka? Da bo hčera, ko vaju več ne bo, prišla po svojo četrtino (vajinega) stanovanja? Te ne moti, da si bodo tvoji otroci morali deliti "dediščino" z otroci iz prvega zakona?
Ker....po črnem scenariju, partner umre. V vajino hišo (kjer sta živela s svojimi otroci) čisto legalno pride hčera, s seboj pripelje še svojo mamo/otroka/moža. Te to ne bo motilo, npr čez 20 let?
Zase vem, da bi me precej motilo. Nisem iz testa za "mačeho", se mi zdi...

neznankan

rinca napisal/-a:^^ampak misliš narobe. če bi on hotel imet hčerko samo na papirju, se najbrž ne bi toliko ukvarjal s tem kje bo živela in problema, ki ga arabelka opisuje, sploh ne bi bilo.

Toliko ukvarjal s tem. Nimam občutka da bi se toliko ukvarjal s tem. Se mi zdi da se bolj Arabela ukvarja s tem kot on.

V_Rose_V

Se trudimo, da je vzgoja kar se da enotna, čeprav priznam, da smo imeli na začetku kar nekaj težav, ker ji je mama vse preveč popuščala in ji je mala srala po glavi, manipulirala z njo..zdaj pa sama vidi, da tako ne gre naprej, ker je postala jezikava in neposlušna..tako da smo se dobili na kavi, predebatirali in prišli do zaključka, da se mormo vse štirje držat nekih pravil, če želimo, da nas mala ne bo vozla okoli(včasih je mela fore, pa je pri nama govorila, kak lahk pri mami dela xy stvari, ki jih pri nama ne sme, pri mami pa je govorila, kak pri nama lahk počne določene stvari, pri njej pa ne-čeprav jih ni smela ne tu in ne tam, ampak je pač poskušala manipulirat-je pa posledično pol prihajalo do kratkih stikov med nami-zakaj ji vidva pustita to, če ji midva ne-in pol smo skapirali kaj počne). Tako da zdaj, ko so kake težave, imamo podobne ukrepe, ki zaležejo in ve, da se ne more "igrat" z nami na tak način.

Kar se pa tiče tega- Najhuje je, ko mladostnik začuti, da zaradi "novih razmer" lahko manipulira s starši in če mu starši to dopuščajo. - do tega pa res pride v primeru, da se starši ločujejo v tem obdobju ali pa si najdejo nove partnerje v tem času...ampak če se držiš nekih načel, mislim, da se da vse poštimat..bmo vidli kak bo pri nas...jaz sem mojemu in tamali povedla, pa tudi nejni mami-da jo imam izredno rada, ne bom pa dopuščela, da mi bo srala po glavi in me izigravala...in morem rečt, da je zdaj 3 leta žanjemo uspehe...

V_Rose_V

---------------------------------------------------------------------------
Tole bo mal OT, ampak moram vprašat, ker me res zanima.

V_rose_V (ne poznam situacije, tako da dajem teoretični primer). Vidva z partnerjem si npr ustvarita življenje skupaj. Gresta v nakup stanovanja/hiše, ustvarjata, nalagata. Dobita otroka.
Te nič ne moti dejstvo, da v bistvu delaš tudi za drugega otroka? Da bo hčera, ko vaju več ne bo, prišla po svojo četrtino (vajinega) stanovanja? Te ne moti, da si bodo tvoji otroci morali deliti "dediščino" z otroci iz prvega zakona?
Ker....po črnem scenariju, partner umre. V vajino hišo (kjer sta živela s svojimi otroci) čisto legalno pride hčera, s seboj pripelje še svojo mamo/otroka/moža. Te to ne bo motilo, npr čez 20 let?
Zase vem, da bi me precej motilo. Nisem iz testa za "mačeho", se mi zdi...[/quote]

Ne, ne moti me dejstvo, da delam za drugega otroka, trenutno ne...Dokler še nimam lastnega, je ona moj otrok in naredim za njo vse, kar počne zanjo njena mama(včasih mi mala podari kak poklon v smislu-joj tega pa mama nikoli ne naredi za mene, ti pa-takrat se mi zdi, da mi kar "špeh" zraste :lol:

) Ravno sva v fazi, ko planirava obnovo stanovanja in bova pregradila dnevno sobo in naredila iz nje otroško-zaenkrat bo samo njena soba, sva ji pa povedala, da ko bova dobila midva otroka, si jo bosta delila in ZAENKRAT ni bilo težav, kvečemu nasprotno-mi že cel oleto "gnjavi" da bi rada mela dojenčka pri nas

Kar se pa tiče nepremičnin in premoženja, ki bi ga morala midva pol deliti na stara leta-ZAENKRAT sem še vedno mnenja, da si tud tamala zasluži delež najinih stvari, kakor si jih bo zaslužil najin skupni otrok ali otroci, koliko jih pač bo

barbie_girl_85

Lepo.....upam, da se ne spremeni, ko dobiš lastnega otroka in da bo tale ZAENKRAT NE kar večno ne :wink:

sicer pa...stavek: "dokler še nimam lastnega, je ona moj otrok" se mi zdi malo ne fer do otroka. Ali ga sprejmeš za svojega, ali ga ne.

V_Rose_V

Mogoče sem se malo napak izrazla-ona bo vedno moj otrok

Ampak dokler rnimam lastnega otroka, je ona moj edini otrok

in bom zmeraj za njo skrbela kot za lastnega otroka. mislim, da bi težko kakšna stvar uničila odnos, ki ga imamo trenutno...ampak nikoli ne reči nikoli..

neznankan

Iz tega lahko potegnem zaključek, da je ta trenutek polovica otrok s čudnimi posledicami, ker se danes baje polovica parov loči.
To se jaz ne strinjam. Pomoje je manj posledic, če gresta dva narazen in je mir, kot pa živeti v družini, ki ne gre narazen in v kateri je prepir.

Najbolj žalostn je pa to, da v vseh teh omenjenih problemih največ posledic nosijo otroci, ki običajno niso nič krivi za to.

s0nckic4

vsi moji bližnji prijatelji (taki da si malo bolj zaupamo), katerih starši so ločeni imajo posledice zaradi tega. v razmerjih imajo več težav, kot prijatelji 'poročenih' staršev, kar priznavajo tudi sami. tako da, nekaj je na tem.

mateja79

Jaz pa mislim, da je bolj pomebno, da starša res opravljata vlogo starša kot pa, da sta samo sostanovalca otroka. Lahko je nekdo, ki ne živi skupaj z otrokom še vedno boljši starš kot nekdo, ki živi z njim. Kaj pomaga nekomu očka, ki je očka samo na istem naslovu, drugače pa dela po cele dneve, najame varuško, ker se mu ne da ukvarjati z njim, za kosilo mu da denar za v McDonald, ker se mu ne da ali pa nima časa skuhat, zvečer ko pride domov pa ga napodi k mami, ker njemu kao gre na živce, ker je zmatran. Opisujem konkreten primer in se mi zdi, da ima kakšen drug sinko kljub temu, da ne živi skupaj z očetom več od njega. Isto velja za vse mamice, ki si ne vzamejo časa za otroke. Otrok pomeni odgovornost in odrekanje.
V sami temi avtorice pa mi ni nič jasno. Dvomim, da je mami tele punce vseeno kje je njena hči. Za očka mi tudi ni jasno kako, da ni že prej pošlihtal te zadeve, če se mu gre za hčerko. Avtorica se mi pa zdi, da ni zrela za takšno vezo.

neznankan

Arabelka... kaj dogaja?

arabelka

Arabelka se je zmenila z dragim, dosegla nek kompromis, in predvsem bo to zadevo za nekaj časa (dokler ne pride do tega) dala na stran ...

Annette

Bolj ko berem tole temo, bolj se mi zdi, ko da vse ve babnice niste šle nikoli čez puberteto al ste se pa pač nesposobne vživljat v čustva drugih. Sicer arabelka pravi, da je tamala uredu sprejela, kao "jebiga", ampak zdej pa pomislite nazaj, ko ste bile 13, pa ste rekle jebiga - kaj ste si pa zares mislile? Pač si je tamala zgradila en svoj mali oklep, k reče jebiga, ampak kar se pa res dogaja v glavi, je pa nekaj čisto drugega, garant. In itak bo imela neke vrste posledic, kakorkoli je že odrasla najstnica al zrela al karkoli.. Pri 13ih nisi zrel, mogoče lahko zgledaš zrel in odgovoren in resen, ampak to so leta, ko se ti v glavi še toliko stvari postavlja na svoje mesto, da pomoje ta zrelost in resnost ne držita vode in tamali ni vseeno, najbrž je precej daleč od tega in ubistvu sam rebi nekoga, k jo bo res poslušal.

Kar se tiče mame in očeta.. Mami je vseeno kje bi bla tamala? Resno? Res bi mogl uvest licenco za starše.. Kar se tiče fotra, ne bom neki velik komentirala, ker pač se mi zdi dost gnilo da tkole zmanjšuje čas obiskov in pelje tamalo v kino in na pico, in je to nek quality time z otrokom.. Kar se tiče "mačehe": vedla si v kaj se spuščaš, otrok je bil tam pred tabo, in nimaš absolutno nobene pravice postavljat decu ultimata glede tega (in ja, vem da nisi postavla ultimata direktno, ampak dej stop 3 korake stran pa še 1x poglej - je bil ultimat).

Sem tudi sama otrok ločenih staršev, zihr mam kup frustracij zarad tega, za polovico najbrž še sama ne vem, ampak vseeno živim precej normalno življenje. Kljub temu da s fotrom nisem govorila čez celotno puberteto, ker naju je omejevala njegova ženska.. Sedaj sva na zelo osnovnem odnosu, ampak vidim da mu je hudičevo žal, ker se je pustil manipulirati in bi rad da se vse popravi. Mu pa ne zamerim in ga po svoje razumem, in sem čisto pripravljena delat na tem odnosu.

Vem da je reply pozen in da je do sedaj najbrž že vse urejeno, ampak tole je pač mojih 5 centov