Mojo družbo so vedno sestavljali večinoma moški... ženske samo tu pa tam, če je bila katera kolegica od katerega mojega kolega. Prave prijateljice pa nisem imela že precej časa, odkar si je tista (zdaj že bivša) našla tipa, ostale pa skenslala.

Sem pa prišla do spoznanja, da niti moškim kolegom več ničesar ne zaupam, ker so nekateri še hujši kot babe, ko so na kupu in pravijo, da bo začelo deževati.

Edino prijateljico, ki ji povem res VSE, imam sestro in to mi čisto zadostuje, čeprav bi bilo seveda fajn imeti tudi kakšno prijateljico mojih let, ampak zaenkrat take še nisem spoznala. Edino, kar me pri tej moji moški družbo moti, je to, da so določeni kdaj vmes pričakovali kaj več, kar je v bistvu pričakovano in bi bilo naivno misliti, da sta ženska in moški lahko samo prijatelja. Ko sem to s katerim razčistila, je bilo čez čas kul, je pa včasih bedno, ko ugotoviš, da greš ven z moško družbo in težko spoznaš potencialnega partnerja... Saj ga ne iščem, ampak dvomim, da se bo to "zgodilo" kje zunaj, ko pa sem vedno obkrožena z moškimi.

Pa tudi ženske si ponavadi začnejo hitro mislit, da sem s katerim od teh skupaj, ali da sem z večimi kaj imela... v bistvu pa z nobenim.
Vmes ima svoje pluse in minuse...