Bolj ali manj se s3njam z Izgubljenim.
Dobro no, ta "fenomen varanja" me je presenetil že kar nekaj časa nazaj, in ja, dejansko imaš občutek, da je to vedno bolj normalno.
Način življenja za nekatere. In preden me nekdo napade, da on/a tega ne počne; ne govorim o tebi, pač pa o tem, da je varanja ogromno.
Bi napisala, da ga je ogromno danes, ampak ne vem kako je bilo včasih, baje, da je bilo precej podobno, mogoče le bolj skrito.
Je pa res, da sem na to tudi sama bolj pozorna. Npr. če pogledam okoli sebe; glavni razlog ali pa vsaj povod za razvezo ljudi okoli mene je bilo do zdaj še vedno varanje.
Razumem tvoj "šok" nad tem, zato tudi jaz občudujem tiste, ki so po vsem tem, kar se dogaja sposobni zaupati.
Se mi pa zdi kljub vsemu zaupanje najboljša rešitev, ker, če si ves čas na preži nimaš ne ti ne tvoj partner veliko od take zveze, kjer je eden v vlogi policaja, drugi pa se stalno počuti kot na zatožni klopi.
Sama imam tudi raje, da se najprej pomete pred svojim predpražnikom in me zelo moti to, da ljudje stalno vtikajo nos v tuje zadeve (iz lastnih izkušenj vem, da potem ljudje, ki imajo resen problem, se morajo najprej ukvarjati še z vtikanjem ostalih in jim to predstavlja le še dodatno breme).
V večini primerov se za varanje izve prej ali slej, v glavnem izve se.
Ali bi raje izvedeli o tem prej ali slej (ko v zvezo vložiš še (pre)več)?

The future belongs to those who believe in the beauty of their deams.
[Eleanor Roosevelt]