Kakšno prihodnost si želela zase?
Faks, svoje stanovanje, moderno opremljeno in s plakati vsepovsed po stenah, kul sostanovalci. Uživancija, daleč stran od staršev. Uspešno končano šolanje.Nato.
Poroka z bogatim avstrijskim aristokratom, vikend na Bledu in v Portorožu ter hiša v Cerkljah. On pilot, jaz dohtarca, oba uspešna in sposobna usklajevati delo in skupno življenje. Po nekaj letih mogoče posvojitev otroka, on bi jokal, ker z mano ne bi mogel meti biološkega otroka.
Mogoče izselitev v Švico.
Poroka z bogatim avstrijskim aristokratom, vikend na Bledu in v Portorožu ter hiša v Cerkljah. On pilot, jaz dohtarca, oba uspešna in sposobna usklajevati delo in skupno življenje. Po nekaj letih mogoče posvojitev otroka, on bi jokal, ker z mano ne bi mogel meti biološkega otroka.
Mogoče izselitev v Švico.
Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.
Meni se moje sanje iz otroštva popolnoma uresničujejo - sanjski poklic je že od malega isti in se tudi šolam v tej smeri; šola poteka še boljše kot bi lahko nekaj let nazaj mislila; sem v večletni zvezi s fantom, ki ga imam najraje in z njim res zelo uživam. Vse gre po načrtih, upam da bo tako tudi v nadaljnje
sedaj manjka samo še fajn službica in pa glavni cilj - da si narediva hiško, nekje na samem, na vasi, ker si noben od naju ne predstavlja življenja v stanovanju in v mestu..

We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
Hmmm...jaz pa sem nekoč želela biti učiteljica v šoli...veliko sem se igrala šolo, veliko sem pisala in čečkala...no zdaj pa sem daleč proč od učiteljice...
Drugače pa-mož, otroci, bajtica..za zdaj imam moža in pastorko..stanovanje je napol najino...nekoč bo še bajtica če bo bog dal..pa še lastni otročki...
Morem pa priznat nekaj...ko sem bila v OŠ, sem včasih tak zvečer v postli "sanjarila" o tem, kakšna bo moja prihodnost v srednji šoli...kaj se bo dogajalo, kako bo moje življenje, kam me bo vodilo...in pol konec srenje šole, tam začetek 4. letnika, sem se pa spraševala, kaj bo na faxu...kak bo moj vstop v svet "odraslih", kam me bo vodila pot, kaj se mi bo dogajalo, koga bom spoznala na tej poti, ali bom srečna, če mi bo hudo, ko bom šla od doma...nisem si znala predstavljat, da e bom več doma, da ne bom več v tisti postelji, čeprav sem si želela že v srednji šoli hitro od doma in odrasti...In zdaj lahko rečem, da sem neizmerno srečna z življenjem, ki ga imam...
Drugače pa-mož, otroci, bajtica..za zdaj imam moža in pastorko..stanovanje je napol najino...nekoč bo še bajtica če bo bog dal..pa še lastni otročki...
Morem pa priznat nekaj...ko sem bila v OŠ, sem včasih tak zvečer v postli "sanjarila" o tem, kakšna bo moja prihodnost v srednji šoli...kaj se bo dogajalo, kako bo moje življenje, kam me bo vodilo...in pol konec srenje šole, tam začetek 4. letnika, sem se pa spraševala, kaj bo na faxu...kak bo moj vstop v svet "odraslih", kam me bo vodila pot, kaj se mi bo dogajalo, koga bom spoznala na tej poti, ali bom srečna, če mi bo hudo, ko bom šla od doma...nisem si znala predstavljat, da e bom več doma, da ne bom več v tisti postelji, čeprav sem si želela že v srednji šoli hitro od doma in odrasti...In zdaj lahko rečem, da sem neizmerno srečna z življenjem, ki ga imam...

-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 87
- Pridružen: 11. Okt. 2010 19:49
Jaz ko sem bila mickana sem si zelela bit najprej rumen PowerRanger. Potem Indiana Jones v zenski obliki, ki skace po vagonih vlaka in ima kapo na glavi. Kmalu po tem sem odkrila racunalnike in od takrat si zelim bit nek nori znanstvenik. Ko sem bila majhna sem si se predstavljala, da bi imela laboratorij nekje sredi puscave brez ljudi okoli. Ampak zdaj, ko sem bila v puscavi in vidla kako vroce in neprijetno je tam razmisljam o novi lokaciji... morda celo v sloveniji. 

Thanks to denial, I'm immortal!
Ko sem bla čist majhna sem se predstavljala kot detektivko.
Malo večja sem mislila, da bom poslovna ženska.
Kot najstnica sem se v bližnji prihodnosti videla kjerkoli drugje kot v Ljubljani, potovalaaaa forever.
Sedaj se tudi vidim kjerkoli drugje kot v Ljubljani in potovanja itd, le da sem bolj potrpežljiva in prežvečim vsak grižljaj življenja posebej, saj denar ne pada z drevesa.
Aja pa enkrat vmes sem hotla bit pevka in sem mela lastno pevsko-plesno skupino, redno smo vadle in celo vprašale Power Rangers kako naj postanemo slavne, a so se mi sanje porušile, ko mi je mati hladnokrvno zabila: "pevka pa res ne moreš bit." Pa še prav je imela
Malo večja sem mislila, da bom poslovna ženska.
Kot najstnica sem se v bližnji prihodnosti videla kjerkoli drugje kot v Ljubljani, potovalaaaa forever.
Sedaj se tudi vidim kjerkoli drugje kot v Ljubljani in potovanja itd, le da sem bolj potrpežljiva in prežvečim vsak grižljaj življenja posebej, saj denar ne pada z drevesa.

Aja pa enkrat vmes sem hotla bit pevka in sem mela lastno pevsko-plesno skupino, redno smo vadle in celo vprašale Power Rangers kako naj postanemo slavne, a so se mi sanje porušile, ko mi je mati hladnokrvno zabila: "pevka pa res ne moreš bit." Pa še prav je imela

pri meni se je vse obrnilo v roku treh let.. ko sem bila stara 17 sem si predstavljala, da bom pri 20 tipicna studentka spanscine, skos na partijih, uzivala kot se pac za studente spodobi, zivela pri starsih dokler ne diplomiram, se resno vezala po 25., se preselila v tujino, a la london ali pa ny city itd.
)
no potem pa sem spoznala fanta, se preselila k njemu na ciper, postala vzorna ucenka PR in marketinga s samimi 10kami, kupila stanovanje,... popoolnoma nasproti tistemu kar sem si predstavljala ampak vseeno ne bi zamenjala za nic na svetu.. razen tega da se se nisem vdala nad londonom

no potem pa sem spoznala fanta, se preselila k njemu na ciper, postala vzorna ucenka PR in marketinga s samimi 10kami, kupila stanovanje,... popoolnoma nasproti tistemu kar sem si predstavljala ampak vseeno ne bi zamenjala za nic na svetu.. razen tega da se se nisem vdala nad londonom

Jz ubistvu pojma nimam, kaj sem hotla bit, ko sem bla mala. Vem, da sem enkrat v enem spisu pisala, da "policajka", sam je blo bolj zato, ker sem si neki pač rabila zbrat. Raznih manekenk, pevk, igralk ni blo nikol v scenariju, sem bla bolj plaho dete. Ker sem zbrala (finančno) neperspektiven šport, tut nisem nikol bolj razmišljala o profesionalni športni karieri, čeprav bi komot rinla v to smer.
Tut mene so vedno zanimali tuji kraji, tko da sem kot sončk tut jz v srednji šoli bolj v tej smeri razmišljala. Še vedno iščem način, kako dobit/si zrihtat dost fleksibilen đob, da bom lahko tut (čim več) naokoli vandrala. Bi tut jz stestirala vsaj kako leto življenja v tujini. Kaj točno bom počela pa god knows - kot pravi sončk, se gre zdej pač počasi po korakih (oz. grižljajih), neki bo že ratal iz tega
sončk napisal/-a:Kot najstnica sem se v bližnji prihodnosti videla kjerkoli drugje kot v Ljubljani, potovalaaaa forever.
Sedaj se tudi vidim kjerkoli drugje kot v Ljubljani in potovanja itd, le da sem bolj potrpežljiva in prežvečim vsak grižljaj življenja posebej, saj denar ne pada z drevesa.
Tut mene so vedno zanimali tuji kraji, tko da sem kot sončk tut jz v srednji šoli bolj v tej smeri razmišljala. Še vedno iščem način, kako dobit/si zrihtat dost fleksibilen đob, da bom lahko tut (čim več) naokoli vandrala. Bi tut jz stestirala vsaj kako leto življenja v tujini. Kaj točno bom počela pa god knows - kot pravi sončk, se gre zdej pač počasi po korakih (oz. grižljajih), neki bo že ratal iz tega

Listen to the energy within. Go confidently in the direction of your dreams. Live the life you've imagined!
Jaz sem pri 15ih razmišljala o tem, da bom imela pri 18ih lastno stanovanje (pač najstnik,ki si želi čimprej od staršev
). Kar se tiče službe, sem vedno vedela da bom delala z ljudmi - po možnosti z "outsiderji" ker se od nekdaj zavzemam za to, da ljudje ne bi delali razlik med nami (joj ta je pa Rom, ta je pa Bosanec, ta je pa homosexualec..). Partnerski odnosi - priznam, da sem mislila da bom pri 24ih srečno zaljubljena že nekaj let - pa se je obrnilo drugače, očitno me to šele čaka
Sicer pa ko sem bila najstnica, sem si želela postat pevka, kitaristka, vzgojiteljica v vrtcu, pisateljica, prevajalka, novinarka, igralka, stevardesa (kajpak zaradi pilotskih seksi uniform -pač piloti majo res seksi uniforme lol
)...


Sicer pa ko sem bila najstnica, sem si želela postat pevka, kitaristka, vzgojiteljica v vrtcu, pisateljica, prevajalka, novinarka, igralka, stevardesa (kajpak zaradi pilotskih seksi uniform -pač piloti majo res seksi uniforme lol

*mwa*
floribunda napisal/-a:Mislim, da je bila celo osnovno šolo v meni ideja, da bi bila učiteljica (ampak kaj ko ne maram otrok in nimam potrpljenja), vmes (dve leti, kosem plesala balet in preveč brala baletne copatke) sem ofkors hotela postati primabalerina. Ker se mi baleta kmalu ni dalo več plesat, so sanje o svetovnih baletnih odrih kmalu zamrle.
Po koncu osnovne šole se je porodila ideja, da bi bla arhitektka oziroma slikarka. Ker je moj foter zablužen svobodni umetnik, sem skozi srednjo šolo začela sanjat o malo bolj stvarnem poklicu. predvsem v naravoslovno/raziskvalni smeri. Na koncu se iz tega ni izcimilo nič in pristala sem na krajinski arhitekturi (za kar mi ni žal).
Drugače pa....pri 15ih sem mislila, da bom čez 10 bolj fensi šmensi porihtala svoj lajf, da mi ne bo treba več kupovat vina na najnižji polici, da se mi ne bo treba napit preden grem v klub, da prišparam kej dnarja, da lastno stanovanje ne bo taka neuresničljiva fikcija, da bom za vedno ostala s tistim tipom s katerim sem bla (tnx god, da nisem). Da bom mela diplomo že v roki (ampak kaj ko se splača status vlečt v nedogled), da bom takoj dobila službo, kjer ne bom cele dneve gnila za neke male pare (poleg tega pa bla še primorana bit srečna, da sploh mam službo).
FML
Carica

no jaz ko sem bila v osnovni šoli, sem si ful želela iti na AGRFT, ker imam kr dosti talenta, ampak sm končala na pravu:)
drugače pa si želim že končno svojo lastno etažo v naši hiši, kjer bom lahko sama s svojim psom. kdaj bom mela otroke, se mi še ne sanja, treba najdet prvo primernega kandidata, ampak ne še zdaj:D
drugače pa sem si vedno želela študirati v beogradu in delam na tem, da mi se to uresniči:) pa zmer sm govorila, da če bom šla s fantom narazen, da bom šla študerat še medicino ali pa primerjalno kniževnost in se učit francoščino ter vsaj nekaj časa v franciji tudi živeti...sedaj imam idealno priložnost:)
drugače pa si želim že končno svojo lastno etažo v naši hiši, kjer bom lahko sama s svojim psom. kdaj bom mela otroke, se mi še ne sanja, treba najdet prvo primernega kandidata, ampak ne še zdaj:D
drugače pa sem si vedno želela študirati v beogradu in delam na tem, da mi se to uresniči:) pa zmer sm govorila, da če bom šla s fantom narazen, da bom šla študerat še medicino ali pa primerjalno kniževnost in se učit francoščino ter vsaj nekaj časa v franciji tudi živeti...sedaj imam idealno priložnost:)