Ločen moški in življenje v troje

*mala*

arabelka napisal/-a:Puma, nisem rekla da sem uboga. Sem pa naivna, ker sem fanta milijonkrat vprašala, če si res to želi (da tamala ne bi živela z nama) in mi je milijonkrat zatrdil da ja. Na koncu pa se je zdaj izkazalo da ni bilo tako.

Miljonkrat mu težiš s tem, revež ubogi (razumem, da je miljonkrat pretiravanje, ampak vseeno...). Če boš tako hujskala proti hčerki, boš izpadla iz te družine :wink:

Kar mogoče niti nebi blo tako slabo...

v-e-s-n-a

....itak da ne bi bilo slabo....bi blo boljs za njo definitivno

serena86

zakaj nekatere mislite, da bi bila največja dobrobit te najstnice nujno to, da gre živeti s svojim očetom, čeprav je to mogoče še najbolj njegova (ne njena!) želja, in to samo zato, ker si hoče olajšati dušo, ker je do sedaj samo njegova bivša žena skrbela (vsaj večinoma verjetno) za njuno hčerko? pa še to je: pri 13 letnih ni več nek ubogi otroček, ki ne zna misliti s svojo glavo in potrebuje maksimalno zaščito, ampak se od staršev začne že počasi oddaljevati, jih potrebuje vedno manj, in se vedno več družiti s sovrstniki. tako da je skoraj kar verjetno, da ji je dokaj vseeno, s kom živi, z mamo ali z očetom. pa še življenja z mamo je bolj vajena in ima tam svoje prijatelje.

pomoje je najboljše, če se s to punco pogovorijo, kaj bi ona v resnici najraje. in če reče, da bi rada živela z očetom, bo avtorica teme pač morala to sprejeti.

kot sem razumela je arabelka sprejela svojega partnerja v paketu z njegovo hčerko, ampak v okoliščinah, ko je ta hčerka živela pri mami, in je verjetno mislila, da bo tako tudi ostalo. sedaj pa je vsa zmedena, ker se je njen partner zmislil, da bi bilo pa fajn, če se bi šli "srečno družinico" in bi se njegova hčerka preselila k njima. žal mi je, da se je tako zgodilo, ampak se boš morala odločiti: ali sprejeti njegovo hčerko k vama (če bo tudi ona tako hotela), ali pa si poiskati novega partnerja. sploh pa mi ni jasno, zakaj si si izbrala toliko let starejšega partnerja, ki bi ti lahko bil oče, ne pa partner? in ima po vrhu vsega še najstniško hčerko. kaj ne bi bilo boljše, če bi si dobila partnerja svojih let?

to, da te njegova hči sovraži, pa je morda samo trenutno. pomoje otroci svojih očimom/mačeh (oz. partnerjev svojih staršev) v začetku ne sprejmejo vsi najboljše, lahko pa da se bosta v prihodnje zbližali. poskusi se iskreno pogovoriti z njo. :wink:

V_Rose_V

Jaz bom pa tak rekla ne...če si se ti odločila vstopit v zvezo s starejšim moškim,ki že ima otroka in si jo kvazi sprejela, bi mogla bit pripravljena tudi na take dogodke. Sicer lahko rečem, da tamale nisi sprejela in nisi dozorela za tak odnos s takim moškim! Pa še sebična si

Stara sem 25 let, moj mož je 6 let starejši od mene in ima 7 letno pupo iz prejšnje veze, ki sem jo sprejela za svojo. Živi pri mami, pri nama je pa vsak vikend od petka, do ponedeljka, ko jo odpeljem v šolo. Res je, da je pri nas malo razlike v letih, če primerjam tvojo situacijo. Ampak vseeno-otrok je otrok in je del njegove pretklosti in bo celo življenje del njega! Mene niti malo ne bi motilo, če bi moj zahteval skrbništvo nad tamalo in bi živela z nama, navsezadnje-JAZ sem bila tista, ki se je odločila za vstop v vezo s človekom, ki že ima otroka in sem jo sprejela, še predno sem jo v živo spoznala.
Kar se pa tiče "teženja" z mamine strani, ko more kaj pospravit, pri atiju pa kao ni tega...glede na to, da živita skupaj, imaš po moje tudi ti kaj besede pri tem, kako in kaj bo kje pospravljeno, ali ne? In če bi prišla živeti k vama, bi to pol pomenilo, da bi živeli v svinjaku? Da bi bila njena soba kaos? Da bi ti in tvoj pospravljala za njo, da bi ati izpadel coll?Vsedite se vsi trije dol, pogvorite se, kaj je sploh pravi razlog, zakaj bi tamala prišla živet k vama in ji jasno povejta, da bodo tudi pri vama veljala določena pravila, ki so pri mami že v veljavi...(aja, kako se pa vidve sploh razumeta kako gled ana tebe? te spoštuje, uboga, ko ji kaj rečeš?)
Pri nas sploh ni debate o tem, da ne bi poslušala in pospravla, ko se ji kaj reče, pa sem ponavadi jaz tista, ki ji naroči, da more posprvit za sabo, pa se še vedno fantastično razumeva in se imava zelo radi.

P.S. Pa premisli, ali si RES pripravljena na tako vezo in odnos..(kaj bi pa bilo, če bi se njeni mami kaj zgodilo? da bi ostala brez nje, da bi postala invalidna?da iz kakšnega drugega razloga ne bi mgla skrbeti za njo in bi mogla priri k vama iz danes na jutri...?) Meni se zdi, da nisi dovolj zrela za tak odnos...oprosti, ne želim te obsojati, ampak iz tvojega posta pač lahko tako razberem...

arabelka

Puma, tebe pa res ne razumem. Zgleda kot da bi komentirala na tem forumu samo zato, da lahko govoriš. Karkoli napišem, obrneš naokoli.
Ne vem kok ne moreš razumet, če napišem, da sem fantu povedala svoje pomisleke, nato se je sam odločil, da hči ne bo živela z nama in mi to povedal. In potem sem hotla bit pač prepričana, da mu je to res kul in da ne dela tega zaradi mene. Torej mu nisem nikol težila, da tamala ne sme živet z nama, samo povedala sem mu, kak se počutim in kaj si mislim. Odločitev je bila pa njegova. Ne razumeš tega?
Pač če se tlele ne znaš konstruktivno pogovarjat, mi to res nič ne pomaga.

Jochie

arabelka, ne vem ali sem spregledal ali pa nisi napisala: kateri so glavni razlogi, da ti ne paše, da njegova hči živi z vama?

rinca

v-e-s-n-a napisal/-a:Meni se zdaj, ko sem prebrala vse te poste, zdi v vsej tej zgodbi najbolj sebičen tvoj fant, njen oče.
S tem hoče sam sebi krivdo oprat...Groza!!! Namesto da bi najprej pomislil, kaj tamala hoče!! Njej je pa itak očitno vseeno in ji dol visi...kao čudno ane?

dej se vsaj probi v njegovo kožo postavit, ne pa da tukaj pišeš same OMG!! :eek:

, WTF, Groza!!! in podobne komentarje :roll:

men se tukaj najbolj njegova hčerka smili, ki si jo vi 3je podajate kot da je stvar. najprej jo je kao zapustil (z mamo sta šla narazen, ona je šla z njo živet), potem ji ponudi da bi živela pri njemu, hčerka sprejme, zdaj pa spet ne. boga reva, kako nezaželjeno se mora počutit. se mi zdi da je ravno v občutljivih letih in tudi če na zunaj daje vtis da ji visi za vse skupaj, v resnici trpi.

arabelka, jst razumem tebe, da pri svojih 23-ih nočeš špilat mame 10 let mlajši punci, ampak nisi ti tista, ki bo tukaj postavljala ultimate. svojega tipa moraš sprejet v paketu z njegovo hčerko, ali pa nič. sej si vedla v kaj se podajaš ko si se zapletla z 20 let starejšim moškim in da vajina zveza najbrž ne bo enaka, kot če bi hodila z vrstnikom.
ne glede na to da nisi njena mama, če boste živeli skupaj, imaš valda tudi ti nekaj besede pri njeni vzgoji. sej ne da se boš z njo zdaj cele dneve ukvarjala, ampak čist vse si pa najbrž ne bo smela dovolit pod vajino streho, ne?

glede na tvoje odgovore bi rekla, da nisi dovolj zrela za to. ne moreš od človeka zahtevat da izbira med tabo in svojim otrokom. itak da se zdaj slabo počuti ker jo je spet odrinil od sebe.

v-e-s-n-a

Hotela sem povedat samo to, da se ne strinjam s tem da hoce z njeno vselitvijo k njima sebi oprat krivdo ker jo je zapustil in vsak ta leta ni bil toliko ob njej kot bi moral. Pa ce njej pase selitev k njima ali ne...On bi pac to naredil zaradi sebe in ne zaradi nje. Kar se mi pac zdi narobe....njene zelje bi tukaj mogle biti na prvem mestu!!!

jullia_

Jah, to se jaz ne bi ravno strinjala. Govorimo o otroku. Se strinjam, da je potrebno upoštevat njene želje, ni pa to edini kriterij za odločitev. Konec koncev, lahko se ob prvem prepiru z očetom premisli in odvihra nazaj k mami. In čez dva meseca spet naumi, da bi živela tu.
Meni se recimo tu zdi upoštevanja vreden faktor to, da oče živi v kraju, kjer bo punca obiskovala srednjo šolo. Po drugi strani ima pa sedaj šolo 20 km stran, verjetno v kraju, kjer živi mama. A ne bi bilo smiselno, da osnovno šolo konča tam, ne pa da v 9. razredu menja šolo? Za naprej bi bilo z vidika logistike pametno, da gre k očetu.
Naslednje vprašanje je, če ima tu pri očetu sploh primeren prostor.

Hočem povedat, da tu ne gre za nakup novega puloverja, kjer je odločitev res več ali manj odvisna od želje tistega, ki bo oblačilo nosil. Tu gre za vprašanje stalnega bivališča, to pač ni zadeva, kjer bi se v celoti ravnali po željah 13-letnice. Njeno mnenje zagotovo je upoštevanja vredno, je pa potrebno upoštevat še druge stvari.

puma

arabelka napisal/-a:Puma, tebe pa res ne razumem. Zgleda kot da bi komentirala na tem forumu samo zato, da lahko govoriš. Karkoli napišem, obrneš naokoli.
Ne vem kok ne moreš razumet, če napišem, da sem fantu povedala svoje pomisleke, nato se je sam odločil, da hči ne bo živela z nama in mi to povedal. In potem sem hotla bit pač prepričana, da mu je to res kul in da ne dela tega zaradi mene. Torej mu nisem nikol težila, da tamala ne sme živet z nama, samo povedala sem mu, kak se počutim in kaj si mislim. Odločitev je bila pa njegova. Ne razumeš tega?
Pač če se tlele ne znaš konstruktivno pogovarjat, mi to res nič ne pomaga.

vprašala si za mnenje in dobila si ga. Če ga nočeš slišat, potem ne sprašuj. Ali pa boš sedaj vsaki, ki ti je napisala, da si sebična in da nisi dozorela situaciji v kateri si, napisala isto kot meni

In če tipu daš ultimat, al jaz al tvoj otrok, potem čemu pretvarjanje, češ da je itak bila njegova odločitev in da ti pač nisi vplivala nanj ?

v bistvu pa ... situacija je takšna, da otrok očitno ne bo mogel priše živet k očetu, posedice pa bodo prej ko slej prišle na plano v razmerju med njim in tabo.

serena86

jullia_ napisal/-a:Jah, to se jaz ne bi ravno strinjala. Govorimo o otroku. Se strinjam, da je potrebno upoštevat njene želje, ni pa to edini kriterij za odločitev. Konec koncev, lahko se ob prvem prepiru z očetom premisli in odvihra nazaj k mami. In čez dva meseca spet naumi, da bi živela tu.
Meni se recimo tu zdi upoštevanja vreden faktor to, da oče živi v kraju, kjer bo punca obiskovala srednjo šolo. Po drugi strani ima pa sedaj šolo 20 km stran, verjetno v kraju, kjer živi mama. A ne bi bilo smiselno, da osnovno šolo konča tam, ne pa da v 9. razredu menja šolo? Za naprej bi bilo z vidika logistike pametno, da gre k očetu.
Naslednje vprašanje je, če ima tu pri očetu sploh primeren prostor.

Hočem povedat, da tu ne gre za nakup novega puloverja, kjer je odločitev res več ali manj odvisna od želje tistega, ki bo oblačilo nosil. Tu gre za vprašanje stalnega bivališča, to pač ni zadeva, kjer bi se v celoti ravnali po željah 13-letnice. Njeno mnenje zagotovo je upoštevanja vredno, je pa potrebno upoštevat še druge stvari.

to je vse res. ampak ta otrok ima že 13 let (in je torej sposobna oblikovati svoje želje) in glede na to, da se tukaj gre samo za njeno življenje, so pomoje njene želje bistven (čeprav ne edini) kriterij. ker kaj pa npr., če ona noče živeti pri očetu? bi bilo prav ji to odločitev vsiliti proti njeni volji samo zato, ker bi bilo tako bolj logično? pomoje se ne bi obneslo. vedeti bi morali tudi, kaj si o vsem tem misli njena mama (ali se strinja s selitvijo). ker ni prav, da bi se hčerka morala preseliti samo zato, ker tako hoče njej oče.

lahko pa bi npr. sedaj poskusili tako, da bi se ta hčerka preselila k očetu čez počitnice, tako da bi videli, če bi se skupno bivanje obneslo.
ali pa ko bi hodila v srednjo šolo, bi lahko čez teden bivala pri očetu, za vikende pa šla domov k mami. morda zgleda zamudno, ampak to dela mnogo dijakov, ki se šolajo npr. v ljubljani, živijo pa kje drugje (v ljubljani so samo čez teden v dijaškem domu, za vikende in počitnice pa so doma).

in končno, 20 km pa res ni nevemkakšna razdalja. nekateri ljudje se vsak dan vozijo v službo, ki je 40 ali 100 ali še več km oddaljena od njih, čeprav bi bilo valda bolj logično, da se bi preselili, a enostavno raje živijo tam, kjer so.

jullia_

Obstaja nekaj razlogov, da se punca, ne preseli, čeprav bi se rada:

1. Oče in arabelka nočeta, da živi z njim
2. Starša presodita, da je bolje, da ostane pri mami
3. V očetovem stanovanju ni prostora zanjo (čez vikend recimo lahko spi v dnevni na kavču, stalno pač ne more)
...

Tukaj nekateri pišete tako, kot da naj se hčerka pač sama odloči. Dajte bit resni. Njene želje se upošteva, to definitivno, imata pa starša še vedno polno starševsko pravico in končna odločitev je njuna.
Ne vem, zakaj se vam nekaterim to zdi barbarsko. A ste pri 13ih vi sami odločali, kje boste živeli?

V_Rose_V

Misliš, da bi foter težil, da se mala preseli k njemu, če bi ji lahko nudil samo kavč v dnevni? Kolk sem jaz razbrala, je očetu do tega, da mala pride k njima živet, Arabelka je tista, ki ji ni do vloge mačehe

jullia_

Moj odgovor je bil splošna replika na vaše trditve, da naj se mala sama odloči, kje bo živela. Sori, ne gre to tako. Starši so tisti, ki sprejmejo končno odločitev, ne pa 13-letni otrok.

V_Rose_V

Glede tega se absolutno strinjam, nisem nkjer napisala, da more obveljati njena odlčitev.čeprav njena želja tudi odtehta svoje. ampak mislim, da če ji oče ne bi mogel ponuditi osnov, po moje ne bi niti razmišljal o tem, da bi prišla k njemu živet. sicer pa naj najprej konča šolo, ko pa bo šla v srednjo, pa bi lahk bla komot pri njima, glede na to, da bo obiskovala šolov istem kraju. med počitniciami pa nja prakticirajo kak bi zgledalo njihovo skupno življenje, pa bodo kar hitro ugotovili ali zadeva funkcionira ali ne