imam starejšo kolegico, ki je karakterno super in tako osebo lahko samo iščeš, ampak večkrat se zgodi da njen karakter preseže meje dobrega in postane nadležna in včasih pretirava prav v vsem in kmalu sem tudi spoznala, da mi sploh "ne dovoli" komunikacije in druženja z nekim tipom
bistvo je, da ta fant mi je všeč, kar sem rabila nekaj časa, da sem to spoznala in bi bila rada z njim. Pa nemorem stopit z njim v kontakt. Kolegica se je začela v zadnjem času dosti družiti z njim in zdej ji je on in njegova družba glavna atrakcija. Naj ne pozabim omenit, da mi je pred kratkim rekla, da mi ne želi slabega, da mi nikoli ne bi naredila slabega in mi bo zmeraj pomagala in želela le najboljše. Od besed pa k dejanjem, ki so čisto drugačna.
midva sva se družila prav veliko še nisva, saj ni časa ali pa je on z omenjeno kolegico oz bolje rečem ona z njim, saj ga skoz kliče po cele dneve, tudi njegove kolege stalno kliče, na čase že prou meji na obsedenost in da mi neprivošči, da bi se midva dobila sama (to se dogaja šele zdej, prej so se slišali samo ko so se srečali in kako rekli)... Vedno je zraven, če ne izve od mene kam grem, izve od njega da prihajam in vedno pride nedolžno zraven in spet je v središču pozornosti. Če kaj rečem, obrne moje besede tako, da jaz izpadem smotana. Midva sva 1x preživela noč skupaj in to takrat ko je bilo še vse super, naslednje dni smo se dosti slišali, pisali,...potem pa je ona z svojimi dejanji dosegla to, da kliče on samo še njo, kjer je ona je žur pravi, ko ga kličem se ne javlja, niti ne pokliče nazaj...raje pokliče njo in se pogovarjata in on njej omeni, da sem ga klicala in kaj se hotela, kje sem in kaj delam.halo?? In tako več ali manj najina komunikacija gre preko nje. Seveda pa njene besede zvenijo drugače, kot moje in spet vse narobe razume. Vsa fora je, da nikakor se nemorem dobit z njim da bi bila sama...razen če bi mogla bit bolj vstrajna in ga večkrat poklicat neglede na vse, bit trmasta. Z njo ne mislim razčiščevat ker bo še hujše in vedela bo da me je s tem čist zje*ala.
Fant mi je všeč, samo počasi imam občutek, da me zajebava, mu nisem več zanimiva oz si je vstvaril neresnično mnenje o meni, saj vse kar izve o meni je preko kolegice. Preko msn-ja mu ne mislim povedat kaj mislim in čutim, ker tam tudi ljudje vse narobe razumejo..ali mislite da bi tako bilo najbolše, ker drugače mi ne uspe vspostavit kontakta iz oči v oči?
Odkar sva bila skupaj in od kar je on njej rekel da je spoštovanja vredna oseba in se ji nekaj zaupal, je ona to vzela na nek čuden način, meni ne jasen, niti nevem kam to pelje. Kaj da mu grem kar na vrata pozvonit?
