Sem nova na forumu, brskala sem med starimi temami, pa podobne nisem našla nikjer. Torej: počutim se popolnoma aseksualno in to občutje me počasi spravlja v obup.
Stara sem 21 let, imam dovolj prijateljev, sem družabna, ne bi rekla, da sem nemogoče grda, sem prijazna...ampak vedno, kadarkoli kje spoznam kakšnega fanta mojih let, kakšnega starejšega moškega... nikoli ne spoznam nikogar, ki bi name gledal kaj drugače kot na sestro, mamo, prijateljico, zaupnico. Rekla bi, da so ljudje radi v moji družbi, poiščejo me, kadar potrebujejo pogovor, pomoč... ampak nikoli, nikoli nisem nikomur privlačna kot dekle, kot ženska.
Pogovarjala sem se že o tem s prijatelji, pa vsi samo rečejo, da pač ''še nisem spoznala pravega,'' ampak jaz sem že povsem obupana, ne zdi se mi več normalna taka situacija, sploh ker spoznam dovolj novih ljudi, ker ne silim v ljudi, ker ne govorim o svojih problemih, ne omenjam dejstva, da sem samska, sem nasmejana, dobre volje, sproščena, pozitivno naravnana....
Res sem potrta, sploh se ne počutim več kot ženska, ker že tako dolgo (pribl.3 leta) nikomur nisem bila objekt poželenja. In čeprav rada pomagam, sem z veseljem in po naravi prijazna, ne morem sama sebi skriti razočaranja kadar se znova zgodi, da me nekdo poišče samo zato, ker potrebuje nekaj od mene in nikoli ZARADI mene same...
Ne gre za to, da bi hlepela po tem, da bi imela fanta.... ampak ta občutek popolne aseksualnosti je nevzdržen.
