najina prihodnost - kje živeti?

[izgubljena26]

Živijo!
Naj vam na kratko opišem najino zvezo. Spoznala sva se med študijem v Lj, hodiva že 5 let. Težava je v tem, da živiva na različnih koncih Slovenije. Oba končujeva študij in to pomeni, da bo kmalu konec skupnega življenja v Ljubljani težava je v tem, ker noben od naju noče živeti pri drugem doma. Oba sva zelo navezana na dom in starše, zato nama to predstavlja pravo nočno moro ... Počasi si želiva ustvariti družino. Drugače se zelo razumeva in se imava rada kot na začetku zveze, tudi s starši enega in drugega se razumeva. Vedno sva to vprašanje o lokaciji, kje bova živela po diplomi odlašala. Pri obeh doma je veliko prostora, tako da to ne bi bil problem. V Lj pa nočeva živeti. Sedaj pa oba iščeva službo in to vsak na svojem koncu, noben noče popustiti ... Prosim za kakšen nasvet, kako naprej. Hvala

[piškotek*]

Če nobeden od vaju noče popustiti, v Ljubljani nočeta ostati, ni kaj svetovati.

[purple_rain]

težava je v tem, ker noben od naju noče živeti pri drugem doma. Oba sva zelo navezana na dom in starše, zato nama to predstavlja pravo nočno moro ... Počasi si želiva ustvariti družino.

Kako pa mislita še družinico zraven "vključit", če niti še ne vesta, kje bi bla?
Kompromis bi seveda bil neka tretja lokacija.

[sanjaanja]

Eden bo moral popustit. Je pa mal pozno o tem razmišljat po 5ih letih veze. Jaz sem tudi vedno hotela ostati v domačem kraju. Ampak sem to svojo odločitev vsakemu fantu, ki je bil precej oddaljen povedala že na začetku veze, da ne bi kasneje prišlo do dileme.

[*mala*]

Kdo je blizje zaposlitvenih moznosti? Ali ima kdo od vaju brata ali sestro, ki bi tudi rad zivel doma? Kako se razumes z njegovimi in on s tvojimi? Velikosti in trenutne opremljenosti stanovanj?

Kako dalec pa sta doma?

Sama bi raje popustila, kot pa kompromis delala, le zato da ne bo po njegovo. Pa saj nista vec otroka, eden mora popustit al pa narazen.

[sanjaanja]

Samo če ona popusti, bo po njegovo. Kaj pa, če bi oba popustila? A morata nujno živet doma?

[*mala*]

Pa k sta 5 let stara, da tisti, katerega odlocitev je sprejeta, zmaga? Otrocje! Jaz bi pretehtala druge moznosti, pac vprasanja, ki zgoraj napisala. Pa tudi ce nebi blo po moje.

A v tvoji zvezi je vedno po tvoje? Blagor se ti.

Kompromisi so mi pa en kup nakladanje in izguba za oba. Prevec ega v igri, ker ocitno jemljeta vse kot tekmovanje, kar pa zame zveza ni. Raje oba izgubita, kot pa da le eden...

[purple_rain]

Pa k sta 5 let stara, da tisti, katerega odlocitev je sprejeta, zmaga? Otrocje! Jaz bi pretehtala druge moznosti, pac vprasanja, ki zgoraj napisala. Pa tudi ce nebi blo po moje.

:gut:

[izgubljena26]

Vem, da je malo pozno sedaj o tem razmišljati, ampak ko sva začela, nisva vedela, da se bova tako navezala in da bo tole postalo tako resno ... preden sem začela z njim sm imela kar nekaj slabih izkušenj s fanti in on me je totalno prevzel. Takoj sva se zaštekala, oba se razumeva s starši drugega, seveda odvisno od momenta. V njegovem kraju nima prijateljev, še s sosedi se skor ne poznamo, pri meni je pa prav drugače. Pri njemu doma živi še se sestra ampak še nima resne zveze, tako da se še ne ve, kje bo živela. Ima pa urejeno stanovanje. Oddaljena sva 2 uri vožnje ... pri meni doma imam v primeru naraščaja možnost varstva, pri njemu pa še nekaj let ne, ker sta oba starša še zaposlena. Tretja lokacija skor ne pride v poštev, ker je tolk placa doma

[jullia_]

Pri meni ni toliko problem to, da bi hotela živet doma (v bistvu tega sploh nočem), ampak to, da se raje ustrelim v koleno, kot da bi živela pri fantu doma. Tako da tovrstno popuščanje pri meni ne bi prišlo v poštev.
Je pa res, da se mi zdi tole precej velika težava. Če oba hočeta ostat doma, pač ne bosta mogla živet skupaj. Razen, če ti mogoče fant pomeni več od staršev in domačega kraja. Ali ti njemu, seveda.

[_patchouli_]

Ah, daj no... Praviš, da živita 2 uri narazen. Pa to ni nič. Ne bi rekla, da bi bil eden iz Švedske, drugi pa iz Grčije. Ok, mogoče se mi zdi tole totalno otročje, ker nikoli nisem razumela te bolestne (ja, tole mi je bolestno) navezanosti na domači kraj, da si ne predstavljaš živeti 2 uri stran. Sej štekam, maš tam družino, prijatelje, najljubše kotičke... Ampak vseeno, enkrat se moraš odlepiti, če ne gre drugače. Itak si pa blizu in lahko vedno prideš domov.

Pa to ne velja le zate, da ne boš mislila, da menim, da moraš ravno ti popustiti. Napišita na list papirja racionalne razloge, kje bi bili boljši pogoji in potem se odločita, ali domači kraj, ali partnerska zveza. Pa sej ni tak zakomplicirano, no

[sanjaanja]

Se strinjam z Julio. Problem ni tako enostaven. Jaz bi pretehtala prednosti, če živita pri tebi in prednosti, če živita pri njemu (možnost službe, ujemanje s starši, stanovanje). Ne vem kako bi si lahko uredila stanovanje pri njemu, če tam stanuje že njegova sestra?

[*mala*]

^^ enkrat pravis, da bi pretehtala, prej pa:

Jaz sem tudi vedno hotela ostati v doma?em kraju. Ampak sem to svojo odlo?itev vsakemu fantu, ki je bil precej oddaljen povedala že na za?etku veze, da ne bi kasneje prišlo do dileme.

[sanjaanja]

Ja no saj. Povedala sem do časa, da ne bi kasneje prišlo do dileme. Ker pa tega nista storila, jima ne ostane druga rešitev kot, da pretehtata zadevo.

[neenchy]

sta v nezavidljivi situaciji, tk kot so že punce napisale, ni druge kot pa se dol usest, pogovorit, pretehtat, pa se odločit kako naprej... meni se pa tule poraja še eno vprašanje...če sta že glede tega vsak na svoji strani in ne popuščata, kako potem mislita furat zvezo oz. reševat težave, s katerimi se bosta soočala, ko bosta živela skupaj in kasneje ko bosta verjetno imela tudi družino, če sta že sedaj vsak na svojem bregu in že zdaj ne popuščata in ne sprejmeta kompromisa glede ene tako pomembne odločitve kot je selitev skupaj vsekakor pa vama želim, da to razrešita, tako da bo najbolje za oba....držim pesti