
Pred začetkom zveze mi je mami rekla, da mi želi vse najboljše oz. obema, čeprav je slišala, da naj bi imel pred mano kar nekaj deklet. To mi je kasneje tudi sam povedal, vendar so bile vse zveze resne, v mladih letih okoli 20 tudi kakšne neresne, ampak v glavnem so bile pač vse do zdaj napačne. Zaupala sem mu, saj se v vsaki zvezi človek spušča v neznano, četudi človeka dobro pozna, a obstaja nek riziko.
Sicer se zelo ujameva, sva zelo povezana in vsi pravijo, da sva krasen par in da je končno našel punco, ob kateri bi lahko ostal, ker je prava zanj. To mi večkrat pove tudi on, skratka na vsake toliko si poveva da se imava rada in da je to to, pa tudi najini družini to dobro vesta.

Zaradi njegovega malce odsotnega obnašanja zadnjih par dni, sem kolegici rekla, naj ga doda na fb (je simpatična in postavna, na to karto sva tudi igrali, saj me je zanimal njegov odziv). Onadva se drugače ne poznata. No, skratka, bila je za, saj mi je hotela pomagati in tako jo je včeraj kliknil na chatu in sta si začela pisati. Čez čas ji je rekel, če bi se kdaj dobili na kavi, nato pa ga je ona vprašala, če nima punce (ima označeno, da je v zvezi z mano). Rekel je, da jo ima in da živiva skupaj. Nato ga je ona po mojih navodilih vprašala, zakaj jo potem vabi na kavo, pa je rekel, da se mu zdi luštna in da ima vedno rad nova poznanstva.

To mi je bilo več kot dovolj, da sem bila ene 5 min v šoku in samo poslušala, kaj mi je po telefonu poročala kolegica. Poslala mi je tudi dokaz, tako da vem da ne laže.
Fora se zdi res najstniška in nedorasla, ampak ker so mi pred zvezo nekateri bližnji dobronamerno rekli, da naj sem na začetku previdna, če ima res resne namene, sem imela s tem dobro priložnost, da preverim njegovo iskrenost. Če bi on to naredil meni, me ne bi prizadelo, tako ali tako pa ne bi nikomur pisala, da mi je všeč.

Včeraj ponoči sem ga nato klicala in rekla, da sem od njega pri njegovih letih (kmalu bo 30) pričakovala več in da me je zelo razočaral, saj je bil to dober začetek za nadaljevanje - varanje. Nisem paranoična, ampak kaj takega bi verjetno vsako oz. vsakogar vrglo na rit in prizadelo. Nisem posesivna ali karkoli, sem pa mu vrgla pod nos kako je on mene na začetku preverjal, ko sem šla samo po čike s kolegom in je že besnel kje sem hodila in zakaj mu nič ne povem.
Potem takem sem jaz upravičeno jezna, ali ne? Malce sem zmedena. V zagovor mi je povedal, da je napisal, da se lahko DOBIMO in ne dobiva in da ni nikjer uporabljal dvojine (to sem tudi videla), ni pa mogel zanikati, da ko mu je napisala, da je ostala v Lj čez vikend, da ji je odpisal škoda da nisem vedel za to, bi tudi jaz ostal.

To je tisto, kar je dalo piko na i in me čisto potrlo. Tako jezna in zbegana nisem bila še nikoli. Rekla sem mu, da si ob najini povezanosti nisem mislila, da bo to naredil in da mu želim, da mu enkrat katera druga vrne 2x bolj, da bo občutil, kako se sama počutim zdaj - faking zanič in prizadeto! Rekel je, da ni mislil nič slabega in da se želi danes videti z mano, da se pogovoriva (sva doma, ne v najinem stanovanju).
V bistvu sploh ne vem, zakaj bi bil pogovor drugačen od včerajšnjega, ker dejstva tako ali tako poznam, lepih besed pa trenutno ne rabim, ker sem izgubila zaupanje vanj. Sinoči je imel tako drugačen glas, da ga skorajda nisem prepoznala. Prav zmeden in prestrašen, ker ni pričakoval, da bom za to izvedela in je nenehno ponavljal, da ne moreva zavreči tega, kar sva imela prej, ker se ni hotel dobiti z njo sam. Ne vem zakaj sploh rabi nove prijateljice? Ne moti me, ko gre s kolegi ali sodelavkami na kavo, ker vem kakšen odnos imajo, torej prijateljski. Da pa ga zmede prva postavna blondinka in takoj preklopi razmišljanje na spodnjo glavo... to me pa vedno znova razp.... pri moških.

Najbolj pa me boli to, da sva vedno bila enakega mišljenja, da na fb ne sprejemava neznanih ljudi, četudi imava z njimi 50 skupnih prijateljev, on pa jo sprejme, nato pa ji še prvi piše.
Rabila bi vaša mnenja, četudi bodo še tako različna...
