Sicer sta do zdaj verjetno že razrešila problem, ampak ker se mi zdi tema aktualna pri mladih zaposlenih, bom še sama pristavila svoje mnenje.
Midva sva trenutno še podnajemnika, plačujeva (za 1-sobno stanovanje) sicer kar precej, če sem preciznejša - vsak 280 €, ampak tako pač je v Ljubljani, če ravno ne želiš gniti v nekem kletnem/polkletnem flatu za občutno manj denarja na mesec, ti je pa bedno priti po faksu/šihtu domov, ker pač ni spodoben domek. Meni se zdi ključnega pomena to, da se v stanovanju dobro počutim, ne rabim pa (vsaj zaenkrat še ne) nekega luksuza. Za to bo še čas, ko bova oba kolikor toliko finančno sposobna dat za nekaj boljšega, ki bo nekega dne tudi najino.
Glede na to, da sva midva z mojim oba iz vasi in nama je bližje narava, vrt za hišo in mir (pa imava v domačih krajih še vseeno precej pri roki najbližje mesto), bova verjetno tudi v prihodnosti razmišljala v tej smeri. Zaradi razmer pri zaposlitvah bo verjetno bolj malo verjetno, da bi se lahko vrnila domov, čeprav imamo pri nas doma dve hiši in bo ena prazna

, in se bova torej morala ustaliti v Lj ali okolici. Sama si sicer želim neko fletno stanovanje, seveda takšno, da bo nekega dne dovolj placa tudi za ustvarjeno družinico, ne nujno v centru mesta, moj pa je bolj naklonjen naravi. Ampak če takole pomislim, imava naravo tako ali tako pred nosom (se pač zapelješ malo iz Lj, saj pri nas ni takih velemest kot drugod po svetu), domov pa se itak lahko odpraviva za vikend, tako da sama nimam ravno želje po gradnji hiše, sploh ker je to večji zalogaj kot nakup stanovanja.
Seveda pa bo čas pokazal, kam naju bo pot zanesla.

Ker pametni popustijo, neumni vladajo svetu.