Jaz tu ne vidim nobenega razloga za depresijo.

Se mi zdi, da vedno več ljudi, ki sicer nimajo kakšnih večjih problemov, jamrajo kot da so čustveni (če ne kar telesni) invalidi. V čem točno je problem? Pretirano čustvenost se da nadzirati, če gre vse skupaj predaleč. Malo se je treba "natrenirati" in ko ti nekdo reče kaj takega, kar bi te že utegnilo prizadeti, misli v trenutku preusmeriš drugam ali pa si rečeš "kaj mi bo ta govoril".
Si prepričana, da si v depresiji? Ker biti v depresiji je mnogo več kot se občasno smiliti sam sebi, ždeti kdaj cel dan doma in imeti občutek, da si sam na svetu - čemur ponavadi ni tako.

Namreč, kolikor sem do zdaj opazila, jamrajo največkrat tisti, ki imajo okoli sebe prijatelje, pa so si sami sebi največji problem, zato se nenehno smilijo sami sebi. Nekaterim očitno prav ustreza, da se imajo za revčke, pa čeprav nimajo niti enega pametnega razloga za to. A mogoče pričakuješ, da te bo folk celo življenje ujčkal? Svet je marsikdaj pokvarjen in s tem se je treba spoprijeti, ni druge.
Tako kot so ti že drugi povedali, ni nekega čarobnega nasveta - delaj na sebi in zase, to je vse. To, da pa si imela fanta "šele" pri 18... A to je pozno? Ne vem kam se enim tako mudi, očitno se dandanes ljudem prav mudi najti ljubezen svojega življenja, in ravno zaradi tega hitenja spoznajo toliko napačnih ljudi, potem pa točijo potoke solza, ker "vedno naletijo na napačne".
Zakaj preprosto ne začneš živeti, pa bo že prišlo vse ob svojem času (s tem, da seveda ne smeš biti izolirana in asocialna)?

Start living...