Naj končam?
-
barbie_girl_85
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2099
- Pridružen: 15. Jan. 2010 14:00
ravno danes sva v bistvu, ker sem mu jaz dala konec. mal mi je bad ker se mi zdi da mu je useeno, in ker se spomnim na vse tiste lepe trenutke... 
punce, fantje, dajte mi kakšno vzpodbudno besedo da se spravim k sebi.. prosim..
na kratko bom razložila situacijo..
5 mesecev živim s fantom, ki se je po dolgih letih končno spravil k sebi in zaživel kukr tok normalno življenje, vedno sem mu bila ob strani in verjetno sem bila tudi eden od dejavnikov motivacije, da mu je končno uspelo. razumeva se, lepo se imava, in lahko rečem, da je človek, s katerim bi se rada postarala. edina stvar, zaradi katere sva se v teh mesecih parkrat skregala, je ta, da nima mere z alkoholom. še bolj kot to pa me moti, da mi reče, da gre v trgovino in potem ga ure in ure ni nazaj, ko ga pokličem, reče, da pride če 20 min, pa ga spet ni dve uri. moti me torej to, da mi enostavno ne reče, da gre na pivo, dve ali tri, in da ga ne bo. mislim, da ima občutek, da bom jezna, če mi to reče, zzato obljublja, da pride, vendar obljube ne izpolni. vse to sem mu povedala in rekla, da si resnično želim samo to, da mi realno pove, kok časa ga ne bo, da se potem jaz ozganiziram drugače, ne pa da ga čakam z večerjo, njega pa ni. odločila sem se, da ga prosim, če se lahko izseli. preveč ga imam rada, da bi gledala, kako se utaplja in lovi samega sebe za rep in sam sebi laže. odločitev je težka, vendar menim, da je to edini način, da mu pokažem, da si resnično želim samo enega fer iskrenega odnosa. če bi mu kakorkoli želela pomagati, bi mu dajala samo potuho, stvari pa se nebi nič spremenile. bolje, da to naredim sedaj, pa četudi mi je izjemno težko, kot pa čez leta, in po možnosti še s kakšnimi otroci. rada bi samo, da si postavi neke meje, in ne, da popolnoma preneha pit. vglavnem, da ima nek odnos do stvari, kar se mi zdi ključno. ko enkrat na enem področju pade meja, pade hitro še na drugem, itd... vglavnem nič dobrega.
kakšno vzpodbudno besedo bi rabila, da preživim te dni in se skoncentriram na izpit, ki ga imam v petek, ker trenutno sem zmožna samo jokat. ne želim končat z njim, želim samo da si vame čas zase in razmisli o stvareh in nato, pretehta, ali je zmožen furat nek normalen lajf, al pa se bo odločil spet iti na stara pota. v tem primeru, bolje, da sedaj končava, kot pa da mučiva drug drugega in še reproducirava probleme.
hvala, če si bo kdo vzel čas.
na kratko bom razložila situacijo..
5 mesecev živim s fantom, ki se je po dolgih letih končno spravil k sebi in zaživel kukr tok normalno življenje, vedno sem mu bila ob strani in verjetno sem bila tudi eden od dejavnikov motivacije, da mu je končno uspelo. razumeva se, lepo se imava, in lahko rečem, da je človek, s katerim bi se rada postarala. edina stvar, zaradi katere sva se v teh mesecih parkrat skregala, je ta, da nima mere z alkoholom. še bolj kot to pa me moti, da mi reče, da gre v trgovino in potem ga ure in ure ni nazaj, ko ga pokličem, reče, da pride če 20 min, pa ga spet ni dve uri. moti me torej to, da mi enostavno ne reče, da gre na pivo, dve ali tri, in da ga ne bo. mislim, da ima občutek, da bom jezna, če mi to reče, zzato obljublja, da pride, vendar obljube ne izpolni. vse to sem mu povedala in rekla, da si resnično želim samo to, da mi realno pove, kok časa ga ne bo, da se potem jaz ozganiziram drugače, ne pa da ga čakam z večerjo, njega pa ni. odločila sem se, da ga prosim, če se lahko izseli. preveč ga imam rada, da bi gledala, kako se utaplja in lovi samega sebe za rep in sam sebi laže. odločitev je težka, vendar menim, da je to edini način, da mu pokažem, da si resnično želim samo enega fer iskrenega odnosa. če bi mu kakorkoli želela pomagati, bi mu dajala samo potuho, stvari pa se nebi nič spremenile. bolje, da to naredim sedaj, pa četudi mi je izjemno težko, kot pa čez leta, in po možnosti še s kakšnimi otroci. rada bi samo, da si postavi neke meje, in ne, da popolnoma preneha pit. vglavnem, da ima nek odnos do stvari, kar se mi zdi ključno. ko enkrat na enem področju pade meja, pade hitro še na drugem, itd... vglavnem nič dobrega.
kakšno vzpodbudno besedo bi rabila, da preživim te dni in se skoncentriram na izpit, ki ga imam v petek, ker trenutno sem zmožna samo jokat. ne želim končat z njim, želim samo da si vame čas zase in razmisli o stvareh in nato, pretehta, ali je zmožen furat nek normalen lajf, al pa se bo odločil spet iti na stara pota. v tem primeru, bolje, da sedaj končava, kot pa da mučiva drug drugega in še reproducirava probleme.
hvala, če si bo kdo vzel čas.
Se strinjam s predhodnicama.
Ampak se bojim, da zaman upaš glede fanta. Tudi če mu daš nekakšen ultimat in se bo spremenil (pač ne bo pretiraval s pitjem), sem prepričana da se bo vrnil na stara pota prej ali slej. Jaz bi na tvojem mestu pustila to zvezo za sabo.
Ampak se bojim, da zaman upaš glede fanta. Tudi če mu daš nekakšen ultimat in se bo spremenil (pač ne bo pretiraval s pitjem), sem prepričana da se bo vrnil na stara pota prej ali slej. Jaz bi na tvojem mestu pustila to zvezo za sabo.
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
hvala punce
danes sem mu še pisno obrazložila, da ga imam preveč rada, da bi gledala, kako se utaplja in ga prosila, da gre iz stanovanja in pretehta stvari. dala sem mu vedet, da mi veliko pomeni, vendar brez določenih stvari pač ne moreva furat zveze in da upam, da se bo prav odločil. mislim, da bo to dobra šola za njega. če me ima res rad, se bo potrudil, da se drži stvari, ki so zame ključnega pomena. če se bo vrnil na stara pota... ne vem... vredno se mi zdi, da mu dam še eno šanso, ker je res ok fant, in škoda, da bi zaradi takšnih stvari prekinila vezo. seveda v kolikor bom vidla, da ga ni nič izučilo, mi ne bo preostalo drugega. s tem, ko sem ga prosila, da gre, igram na karte, ki ga najbolj bolijo. seveda bolijo tudi mene, in kakšna druga varianta bi bila manj boleča, a ne tako efektivna.
danes sem mu še pisno obrazložila, da ga imam preveč rada, da bi gledala, kako se utaplja in ga prosila, da gre iz stanovanja in pretehta stvari. dala sem mu vedet, da mi veliko pomeni, vendar brez določenih stvari pač ne moreva furat zveze in da upam, da se bo prav odločil. mislim, da bo to dobra šola za njega. če me ima res rad, se bo potrudil, da se drži stvari, ki so zame ključnega pomena. če se bo vrnil na stara pota... ne vem... vredno se mi zdi, da mu dam še eno šanso, ker je res ok fant, in škoda, da bi zaradi takšnih stvari prekinila vezo. seveda v kolikor bom vidla, da ga ni nič izučilo, mi ne bo preostalo drugega. s tem, ko sem ga prosila, da gre, igram na karte, ki ga najbolj bolijo. seveda bolijo tudi mene, in kakšna druga varianta bi bila manj boleča, a ne tako efektivna.
ko si enkrat na tem, je presneto težko. veš kako glupo se mi zdi, da zaradi ene jebene steklenice piva ne morem bit s fantom, s katerim se sicer super ujameva in nimava nobenih drugih problemov? to me ubija. in zaradi tega sem se danes zbudila v solzah... ker sem pomislila na njega in flašo pira in se mi je obrnil želodec. do sedaj sem pitje tolerirala iz razlogov, o katerih raje nebi tukaj... ampak sedaj je prestopilo vse meje.. ubija me ko pomislim na tisti njegov žejen pogled... odločila sem se, da od njega zahtevam popolno abstinenco, pa ne samo od pira, ampak tudi od čikov in trave. preveč odvisniški karakter ima, da bi ga znal sam hendlat in očitno potrebuje mejo od zunaj. sicer nisem pristaš tega, ker mislim, da je edina učinkovita kontrola samokontrola... ampak očitno nimam druge. če je pripravljen abstinirat, je dobrodošel nazaj, v nasprotnem primeru bova pač mogla prekint nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju zgodilo. zdaj se je zgodilo ene 3x v petih mesecih, da sva se spičila zarad tega, z leti bo samo še pogosteje in preveč rada se imam, da bi to trpela.
če bi bil takšen, kot je sedaj, bi brez problema ostala z njem do konca življenja. muči me to, ker imajo nekatera njegova dejanja tendenco, da se spremenijo v kaj več, v nekaj, kar prav gotovo nebi mogla več tolerirati.
prihodnost pa je nepredvidljiva in še tako super zveza čez čas ni več tako super. ljudje se spreminjamo, stvari se spreminjajo, vse se spreminja...
zato imam še voljo, da vseeno poskusiva nekaj naredit. nočem še obesit bele zastave. idealnega razmerja in idealnega partnerja ni, in ko nekoga ljubiš, sprejmeš tudi kakšno reč, ki ti ni najbolj po godu. določene stvari še lahko toleriram, se na njih navadim in z njimi živim. kot sem rekla, bojim se tega, da bi prerasle moje meje tolerance. zato sem ukrepala hitro in odločno. pa da vidimo, če bo kaj haska..
prihodnost pa je nepredvidljiva in še tako super zveza čez čas ni več tako super. ljudje se spreminjamo, stvari se spreminjajo, vse se spreminja...
zato imam še voljo, da vseeno poskusiva nekaj naredit. nočem še obesit bele zastave. idealnega razmerja in idealnega partnerja ni, in ko nekoga ljubiš, sprejmeš tudi kakšno reč, ki ti ni najbolj po godu. določene stvari še lahko toleriram, se na njih navadim in z njimi živim. kot sem rekla, bojim se tega, da bi prerasle moje meje tolerance. zato sem ukrepala hitro in odločno. pa da vidimo, če bo kaj haska..
Marsikera zaljubljena oseba bi še vedno gledala čez rožnata očala in si neb priznala stvari. Ko si zaljubljen, mariskdo takih stvari ne vidi. Pravilno si se odločila, čeprov verjamem, da je težko. Svaka čast za pogum.