^^ Odgovor: Oče je poštar?
Tista, ki je napisala, da ima prijateljico, katere oče pije -------- hčere niso podvržene alkoholizmu, najdejo si partnerja z lastnosmi, kot jih ima očka - poročijo alkoholika
http://www.obzornikzdravstvenenege.si/C ... a6a4852d66
Drugače pa bi tukaj prilepila naslednje točke, in verjamem, da vas bo kar nekaj njih prepoznalo ali sebe, ali partnerja.
Avtorica knjige
Kakor kamen kost Janet G. Woititz poimenuje odrasle otroke alkoholikov, ki so ostali v nerazrešenem konfliktnem razmerju "otrok - slab starš" in tako niso imeli prave možnosti, da zares odrastejo,
"odrasli otročki".
Značilni strahovi in slepila, v katera verjame "odrasel otroček", so naslednja:
1.
»Če se približam tebi, izgubim sebe.«: Ker otrok ni bil deležen jasnih sporočil od staršev, si je mnoga prepričanja in vrednote ustvaril sam - vzgojil se je sam. Zaradi tega odrasel otroček še vedno nima jasnega občutka kdo je. Ni prepričan v svoje vrednote in kdorkoli jih lahko hitro poruši (občutek negotovosti).
2.
»Če bi me zares poznal, me ne bi maral.«: Posledica zelo odkritih očitkov v otroštvu, da je bil otrok vir družinskih problemov, je strah pred razkrinkanjem in da bi nekdo drug videl, da odrasel otroček le ni »popolna oseba« in da v njegovem življenju obstajajo zmede in problemi.
3.
»Če boš odkril, da nisem popoln, me boš zapustil.«: Gre za strah pred zavrženjem, ki je drugačen od strahu pred zavrnitvijo. "Odrasel otroček" se zna spoprijeti s strahom pred zavrnitvijo, strah pred zavrženjem pa je posledica otroškega izkustva, ko je otrok zaman čakal na pozornost staršev in je bil tako osamljen, da je mislil, da bo umrl. Odrasel otroček si v želji, da ga partner ne bi zapustil prizadeva, da bi bil popoln in da bi zadovoljil vsako partnerjevo potrebico.
4.
»Eno sva.«: Če v prvih letih življenja otrok ni doživel t.i. "vezanja" in staršem ni mogel zaupati, da bodo skrbeli zanj, ga stisnili k sebi, ga potolažili, gre tak odrasel otroček v razmerja z vso globino svojih čustev in ves naenkrat. Ko se dobro zave, je že globoko v razmerju.
5.
»Ranljivost nikoli ne prinese nič dobrega.«: Otrok se že zelo zgodaj nauči držati svoja čustva na vajetih, kar je takrat nujno, da sploh preživi. Kasneje pa je treba čustva odpreti, če hoče imeti zdravo razmerje. Tu pa nastane problem, saj ranljivost spominja na to, da je obupal.
6.
»Nikoli se ne bova prepirala in nikoli se ne bova kritizirala.«: "Odrasel otroček" verjame, da v idealnem razmerju ni prepirov ali jeze. Otrok je moral svojo jezo potlačiti in se je tako naučil biti nejezen. Začel je racionalizirati, opravičevati in postal je potrt ter depresiven. Jeza tako pride pri takem otroku ali odraslem otročku na dan le še kot bes, ki ga ne zna kontrolirati, saj se ni naučil izražati jeze.
7.
»Kriv sem za vse, kar gre narobe. Grozen človek sem.«: Občutek krivde je otroku dajal občutek nadzora. Če je to in to zagrešil, je lahko to tako ali drugače popravil. To, da je otrok poskušal, mu je dajalo občutek, da le ni povsem brez vajeti. Enako je pri "odraslem otročku", ki ima v razmerju občutek krivde. Lahko se opraviči ali naredi kaj drugega. Če je kriv, lahko kaj stori, drugače "obtiči".
8.
»Če hočem biti ljubljiv, moram biti vedno vesel.«: Marsikateri "odrasel otroček" je kronično depresiven. Ves čas ga spremlja občutek otožnosti. To je posledica jeze, ki je usmerjena vase. Opraviti pa ima tudi z izkustvom izgube. Odrasel otroček namreč nikoli ni imel možnosti, da bi bil vesel otrok. Veselje mu je v primerjavi z občutkom ničvrednosti in impulzivnosti tuj občutek. Ne zna biti svoboden in spontan. V razmerju teži k temu, da ne bi delal problemov, da ne bi bil "zatežen".
9.
»Drug drugemu bova zaupala brezpogojno, povsem in takoj.«: Otrok je po naravi zaupljiv, v problematični družini pa spozna, da zaupanje plača z bolečino in da se mu ne izplača. Zaradi preživetja postane nezaupljiv. Odrasel otroček pa brez zaupanja ne bo preživel v nobenem razmerju.
10.
»Vse bova počela skupaj - kot eno bova.«: Otrok ni imel dobro začrtanih meja kdo je oče, kdo mama, kdo otrok, kaj je neustrezno vedenje in tudi kaj je zasebnost. In tako odrasel otroček nima občutka, da meja ni zid in da ne gre za izključenost, temveč za osebni prostor, ki ga potrebuje vsak.
11.
»Vsako mojo potrebo, prošnjo in željo boš zaslutil nagonsko.«: Otrok je dobil sporočilo, da je najbolje ne pričakovati ničesar, ker je drugače lahko razočaran ali pa sesut, kar je posledica neizpolnjenih obljub. Vendar so v razmerjih vedno neka pričakovanja in od partnerjev se pričakuje, da bodo povedali kaj si želijo, da si lahko potem te želje potešijo, se sporazumejo. Strahovi in pomisleki privedejo odraslega otročka do tega, da od partnerja pričakuje, da mu bo le-ta bral misli.
12.
»Če nimam ves čas popolnega nadzora, bo zavladalo razsulo.«: Že zelo zgodaj dobi otrok občutek za nadzor, kar preraste v občutek, da lahko sam postori vse in da ne rabi nikogar, kateremu bi bil potem dolžan. Kaže se tudi strah pred odvisnostjo, kajti le-to lahko odraslemu otročku pomeni odvisnost od njega in skrbi ga, da bi skrb zase odplavala stran.
13.
»Če se res ljubiva, bova ostala vedno skupaj.«: "Odrasel otroček" je zelo lojalen človek, vendar večinoma pretirava. Npr.: Vztrajal bo v razmerju, čeprav se zaveda, da ga uničuje.... Pretirana lojalnost je povezana tudi s tem, da se na ta način "odrasel otroček" odkriža spopada z bolečino in raje "golta".
14.
»Partner me bo vedno cenil, vedno me bo podpiral in nikoli kritiziral.«: To odrasel otroček pričakuje zaradi nepriznanih čustev v otroštvu, ko so starši otrokova čustva poimenovali za neumna in se iz njih norčevali.
15.
»Strah me je, da te ne prizadenem.«: "Odraslega otročka" nihče ni naučil ustreznega izražanja in vedenja. Naučil se ga je z opazovanjem drugih. Zna ga drugače, kot da ga je strah, da bi partnerja prizadel z besedami ali dejanji. Prav zaradi tega v razmerju pogosto delujejo zadržano in nesproščeno.
16.
»Oseba, ki jo vidiš, ne obstaja.«: "Odrasel otroček" si pogosto prizadeva, da bi izgledal "normalen", zato v mnogih pogledih igra osebo, kakršna bi rad bil, ali osebo, ki bi ustrezala partnerju. Vendar pa nikoli ni tako dobro skrit, kot si sam misli. Oseba, ki zares obstaja, je za odraslega otročka samo njegova preplašena notranjost, vse ostalo je "fasada", misli si, da nič od njegove inteligentne, seksapilne, vesele,... plati ni resnično.
17.
»Izgubil bom nadzor nad svojim življenjem.«: "Odrasel otroček" si nadzora, ki sta ga imela starša nad njim, ne želi več. Strah ga je podrejanja, pa vendar vse odločitve prepušča partnerju, zaradi strahu, da se ne bi odločil narobe. Temu se težko upre, začne se umikati ali pa postavlja nemogoče zahteve, ki jih partner ne bo mogel izpolniti, samo zato, da si odrasel otroček dokaže, da partner hlepi po nadzoru.
18.
»Saj ni važno.«: To je napadalen položaj depresivne drže. Taka drža "odraslega otročka" do neke mere ščiti, saj je imun na vse stvari, ki so tako in tako nepomembne.
19.
»To ni res.«: Za mnoge "odrasle otročke" je bilo otroštvo velika travma in edina resničnost je bilo stanje nenehnega duševnega pretresa. Ko je v življenju vse lepo, se "odrasel otroček znajde v situaciji, ki mu je tako tuja, da se zdi neresnična. Zato pride do nemira.
20.
»Videl boš, kako jezen sem.«: Odrasel otroček se nauči potlačiti jezo in je tako poln nerazrešene jeze. Strah ga je, da bi jeza, ki jo čuti do preteklosti in staršev, prišla na dan v razmerju. Običajno "odrasel otroček" pokaže jezo ob nepravih trenutkih. Lahko je čisto neutemeljena in pride v neustrezni količini in jakosti, saj "odrasel otroček" ne zna ravnati z njo.
21.
»Sram me je tega, kar sem.«: Vzrok za tako velik sram, kot ga ima "odrasel otroček" je v prepričanju, da je sam povzročil družinski pekel.
22.
»Ko me boš "prečital" boš videl, da nisem ljubljiv.«: Ta strah je soroden sramu. Občutka neljubljivosti se človek navzame v otroštvu. Otrok na vse možne načine poskuša popraviti situacijo in jo narediti lepšo, pa vendar nič ne pomaga. In tako misli, da je z njim nekaj narobe. Če bi bil ljubljiv, bi lahko družinsko življenje naredil lepo in veselo.
23.
»Želim si lagodnosti.«: Včasih se "odrasel otroček" oddalji od partnerja, češ da si želi lagodnosti. V tem ni smisla, ampak logika "odraslega otročka" pravi, da je njegovo življenje ena sama čustvena kriza, da ga razmerje le še bolj premetava in da čustva niso dobra zanj. To je le kriza, saj lagodnost kmalu postane nevzdržna in dolgočasna. Poleg tega lahko spozna, da mu zdravo razmerje lahko omogoči takšno lagodnost, kakršne še nikoli ni občutil.
24.
»Tako in tako me boš zapustil.«: "Odrasel otroček" se najprej boji razmerje sploh začeti, ko pa se za to odloči, je lahko v odnosu do partnerja zelo posesiven, ljubosumen in negotov. Tako vedenje je posledica strahu pred zavrženjem. Prav zaradi takega vedenja se "odraslemu otročku" lahko zgodi, da ga partner zapusti, on pa ima dokaz, da je bil strah utemeljen.
Dejstvo je, da »odrasel otroček« lahko vsa ta slepila in strahove premaga le, če jih lahko prepozna in se zavestno odloči, da jih bo spremenil. Pri tem pa mu lahko zelo pomaga partner, ki mu s prepoznavanjem teh strahov lahko dlje časa stoji ob strani in ne obupa niti takrat, ko vidi, da nekatere stvari, v katere "odrasel otroček" verjame, nimajo podlage ali smisla.
