Jaz osebno mojemu ne prepovedujem nič, kakor tudi on meni ne. Bivši mi je hotel izbirati prijatelje in me zmanipulirati do te mere, da bi se strinjala z njim, kako nekateri niso najbolj primerna družba za mene in tako bi lahko na koncu skorajda ostala brez prijateljev. Seveda tega nisem dopustila in sem mu jasno in glasno povedala, da mojega kroga prijateljev nima pravice spreminjati - če jo ima kdo, sem to jaz. Če imam dolgoletnega prijatelja, s katerim se druživa, ker naju vežejo neke interne fore, ki jih noben ne razume, si imava vedno ogromno za povedat in me ne vidi kot "nekaj več", ker ve, da imam fanta, in tega moj partner ne razume - to ni moj problem. No, zdajšnji je imel podobne pomisleke kot bivši, le da ni šel v skrajnosti, ker sem definirala kaj mi pomeni ta oseba in je bila stvar rešena. Skratka, prepovedovanje ponavadi naleti na gluha ušesa, ker... prepovedano je najslajše, ni tako? Najbolj zdravo se je pogovoriti o tem na začetku zveze, brez povišanega tona in občutka moči. Pač, povejte si, kaj tolerirate pri partnerju in česa ne, potem pa - sprejmi ali odidi, pa ne bomo izgubljali časa.
Če je pa to tak problem, potem pa ne vem, zakaj se nekateri vežete, če ne znate vzpostaviti komunikacije s partnerjem.
Pa to je bilo par let nazaj, ko še nisem mela izoblikovanih bliskovitih reakcij na take zadeve. Plus pri 19h (se mi zdi) mi je bilo še zabavno se it take igrice.
