Jaz še nikoli nisem šla v zvezo s tipom, ki ga ne bi prej že kar dolgo poznala (več let). Ampak nikogar od njih pa prej nisem smatrala za svojega prijatelja. Bili so znanci, kolegi,...
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
Mene pa zanima, kaj je točno mišljeno s tem prijateljstvom. Npr. poznam eno punco, ki je prijateljica od kolegice, s katero se občasno vidimo na kakem koncertu ipd. Ali je možno, da sem že prišel v krog prijateljev, čeprav se nisva nikolinekaj na samem pogovarjala in ji nisem posvečal neke pozornosti? Ali bi bilo najbolje, da jo kar povabim na pijačo, ali naj počakam, da se spet slučajno srečava in ji kako drugače nakažem, da mi je všeč?
samo s sedanjim. ampak še to je blo skos bolj na meji in takrat ko sva se prvič zmenila da greva pa sama nekam posedat, brez družbe, brez da bi šla na kak dogodek ala koncert kjer nakonc itak nisi več sam oz. s tistim s katerim si prišel, sva oba pr seb vedla da če pa takrat neb neki nardila, pol bi za zmer ostala sam lepo prjatla
Pa vzrok ni v tem, da bi on padel v kakršnokoli prijateljsko cono, ampak v tem, da si tipa vedno najprej ogledam od glave do pet, in če mi ta že na zaletku ne postane spolno privlačen to pomeni, da so že na samem začetku odpadle misli o tem, kako bom naredila vtis nanj - zakaj? Saj mi ni treba delat vtisa - on ni boyfriend material.
