A pa vam kar rata zanosit prvi mesec, ko si to zamislite?
Drugače pa a si predstavljate, da ena pusti fanta, ker si ona želi otroka, on pa ne. Spozna drugega in nato ugotovi, da eden izmed njiju ne more imeti otrok. Vse skupaj je nek začaran krog in se mi zdi, da se to ne da popolnoma predvideti za naprej, ampa se vse zgodi bolj spontano.
Fant ali otrok
-
barbie_girl_85
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2099
- Pridružen: 15. Jan. 2010 14:00
Ne, je trajal pol leta in mi zjebal plane za junijski rok 
Po mojih izkušnjah prvi mesec (oz prvi nezaščiten seks) rata le, če si otroka ne želiš 
Vsekakor pa bi fanta pustila, ker življenje brez otroka si zdaj ne znam predstavljati. Mogoče bi prej razmišljala drugače. Če bi pa ugotovila, da ne moreva imeti otrok (in si jih želiva), bi šla pa v posvojitev. To se mi nikoli ni zdelo sporno in ne dvomim, da otroka ne bi mogla vzljubiti in ga sprejeti za svojega, čeprav ga ne bi sama rodila.
Po mojih izkušnjah prvi mesec (oz prvi nezaščiten seks) rata le, če si otroka ne želiš
Vsekakor pa bi fanta pustila, ker življenje brez otroka si zdaj ne znam predstavljati. Mogoče bi prej razmišljala drugače. Če bi pa ugotovila, da ne moreva imeti otrok (in si jih želiva), bi šla pa v posvojitev. To se mi nikoli ni zdelo sporno in ne dvomim, da otroka ne bi mogla vzljubiti in ga sprejeti za svojega, čeprav ga ne bi sama rodila.
Dont't wait for the perfect moment, take the moment and make it perfect!
^^ Sicer je čisto OT, ampak vseeno, kakšno zaščito sta prej uporabljala.
Jaz nekoga, ki ga imam rada ne bi pustila, če ne bi mogel imeti otrok. Sicer kje piše, da jih imam jaz lahko. V posvojitev pa tudi ne bi šla, ker toliko mi pa spet ni zanje, da bi mogla za vsako ceno imeti otroka. Če pa jih ne bi želel je pa že za razmislit ja.
Jaz nekoga, ki ga imam rada ne bi pustila, če ne bi mogel imeti otrok. Sicer kje piše, da jih imam jaz lahko. V posvojitev pa tudi ne bi šla, ker toliko mi pa spet ni zanje, da bi mogla za vsako ceno imeti otroka. Če pa jih ne bi želel je pa že za razmislit ja.
-
barbie_girl_85
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2099
- Pridružen: 15. Jan. 2010 14:00
Zadnji dve leti pred zanositvijo sva bila na kondomih, umiku in varnih dnevih (kokr kdaj, med varnimi umik, med kritičnimi guma), ker so mi kontracepcijske začele delat težave.
Sicer pa, baje da je normalno, da se "dela" do enega leta. Če v enem letu ne rata, lahko začneš sumiti na nezmožnost enega ali drugega. Do takrat je pa vse normalno, vsaj tko je men ginekologinja rekla.
No, sej jst verjetno pred rojstvom hčere tud ne bi šla v posvojitev, tko pravim zdej, ko vidim, kakšni so občutki biti mati, in kaj ti vse to prinese. In si ne predstavljam, da nikoli v življenju ne bi okusila tako intenzivnih občutkov sreče, veselja, žalosti, bolečine.....kot ti jih lahko da otrok.
Ko sem diplomirala, je bil izpolnjen moj dolgoletni cilj, kamen se mi je odvalil od srca, bila sem vesela (to je bil tako nekako moj največji osebni uspeh). Vendar pa ta občutek sreče in veselja ob diplomi ni niti približno tako močen, kot je bil recimo občutek sreče, ko mi je prvič sama od sebe dala ljubčka in me pobožala po ličku, ko je prvič zapela pesmico, ko sem jo naučila plavati z rokavčki, ko je ponovila moj obraz na izrazu, kadar sem jezna, ko sve se naučili barve.... Majhni uspehi, a vsi po vrsti so prekašali moje največje.
Enako je z bolečino. V življenju sem dala skozi veliko zavrnitev, neuspehov, razočaranj.....vendar ni niti približno tako zabolelo, kot takrat, ko se je tamala hotela priključiti igri z enimi starejšimi otroci in so jo le ti nagnali, češ pejt stran, ti si še dojenček. In izraz na obrazu, ko jih je zmedeno in razočarano gledala, zakaj se nočejo žogati z njo, me je zabolel bolj, kot karkoli do takrat v življenju.
In samo predvidevam lahko, kakšni so občutki, ko vidiš svojega otroka odrasti, ko gre v prvi razred, ko domov prinese prvo nagrado, ko diplomira, ko postaneš babica, ko prvič razbije koleno, ko mora v bolnico, ko ga naučiš voziti kolo....vse to me še čaka in ne bi hotela, da jih nikoli ne občutim.
Sej je lepo potovati, žurati, se zabavati......ampak ni nič v primerjavi z lepoto tega, kar ti lahko da otrok. Brez nje teh občutkov ne bi poznala, ne bi jih doživljala vsakodnevno. In življenje bi bilo pusto. Brez pretirane sreče, žalosti, ponosa, občudovanja, bolečine, želje...
Sicer pa, baje da je normalno, da se "dela" do enega leta. Če v enem letu ne rata, lahko začneš sumiti na nezmožnost enega ali drugega. Do takrat je pa vse normalno, vsaj tko je men ginekologinja rekla.
No, sej jst verjetno pred rojstvom hčere tud ne bi šla v posvojitev, tko pravim zdej, ko vidim, kakšni so občutki biti mati, in kaj ti vse to prinese. In si ne predstavljam, da nikoli v življenju ne bi okusila tako intenzivnih občutkov sreče, veselja, žalosti, bolečine.....kot ti jih lahko da otrok.
Ko sem diplomirala, je bil izpolnjen moj dolgoletni cilj, kamen se mi je odvalil od srca, bila sem vesela (to je bil tako nekako moj največji osebni uspeh). Vendar pa ta občutek sreče in veselja ob diplomi ni niti približno tako močen, kot je bil recimo občutek sreče, ko mi je prvič sama od sebe dala ljubčka in me pobožala po ličku, ko je prvič zapela pesmico, ko sem jo naučila plavati z rokavčki, ko je ponovila moj obraz na izrazu, kadar sem jezna, ko sve se naučili barve.... Majhni uspehi, a vsi po vrsti so prekašali moje največje.
Enako je z bolečino. V življenju sem dala skozi veliko zavrnitev, neuspehov, razočaranj.....vendar ni niti približno tako zabolelo, kot takrat, ko se je tamala hotela priključiti igri z enimi starejšimi otroci in so jo le ti nagnali, češ pejt stran, ti si še dojenček. In izraz na obrazu, ko jih je zmedeno in razočarano gledala, zakaj se nočejo žogati z njo, me je zabolel bolj, kot karkoli do takrat v življenju.
In samo predvidevam lahko, kakšni so občutki, ko vidiš svojega otroka odrasti, ko gre v prvi razred, ko domov prinese prvo nagrado, ko diplomira, ko postaneš babica, ko prvič razbije koleno, ko mora v bolnico, ko ga naučiš voziti kolo....vse to me še čaka in ne bi hotela, da jih nikoli ne občutim.
Sej je lepo potovati, žurati, se zabavati......ampak ni nič v primerjavi z lepoto tega, kar ti lahko da otrok. Brez nje teh občutkov ne bi poznala, ne bi jih doživljala vsakodnevno. In življenje bi bilo pusto. Brez pretirane sreče, žalosti, ponosa, občudovanja, bolečine, želje...
Dont't wait for the perfect moment, take the moment and make it perfect!
mateja79 napisal/-a: Claire ne gre se zame in pod razno ne bi imela otroka takrat, ko bi se ga najbolj splačalo, ampak takrat, ko bi si ga najbolj želela.
jaz sem te konkretno vprašala, če bi iz finančnih vidikov imela otroka eno leto +/-, želja je bila že všteta. torej?
in pa- torej meniš, da če si srednješolka nadvse želi otroka, nima niti končane srednje šole, njena želja po otroku mora prevladati, kljub temu, da ga ne more preživljati?? dvomim, da se s tem strinjaš. torej je nekdo, ki hoče le nekaj več denarja za otroka/družino v kolikor je seveda to mogoče, prasec in izkoriščevalec, punca pri 15ih pa iskrena ter dobrosrčna oseba??
a ni ravno obratno?
sAv€ ENErgy, plaY in The D@rk.
claire napisal/-a:jaz sem te konkretno vprašala, če bi iz finančnih vidikov imela otroka eno leto +/-, želja je bila že všteta. torej?
in pa- torej meniš, da če si srednješolka nadvse želi otroka, nima niti končane srednje šole, njena želja po otroku mora prevladati, kljub temu, da ga ne more preživljati?? dvomim, da se s tem strinjaš. torej je nekdo, ki hoče le nekaj več denarja za otroka/družino v kolikor je seveda to mogoče, prasec in izkoriščevalec, punca pri 15ih pa iskrena ter dobrosrčna oseba??
a ni ravno obratno?
To vse si ti rekla sama, ne jaz. Jaz sem omenila konkreten primer osebe, ki je imela vsega dovolj. Nikjer ne omenjam srednješolk in podobnih kot ti navajaš.
Barbie tud z moje strani pohvala. Upam, da ti bo slabega potrebno čim manj okusiti.
mateja79 napisal/-a: Poznam pa primere, ko jih imajo privatniki zaradi dohodninske olajšave
v resnici pa poznaš le en sam tak primer in še tu nimaš pojma ali sta si morda neskončno želela otroka ali ne. hotela sta pa pač denar, ki bi ga hotela verjetno velika večina ljudi, če ima pač možnost. to mi je isto kot da nebi hotla jaz vzet zoisove štipendije, ker bi me vseeno lahko starša nekako "porinila" skozi srednjo šolo in fax. to je bolano.
in primerjati davčno olajšavo, ki jo starš pač želi, ker ima možnost z fizičnim nasiljem nad otrokom?!? to je za it bruhat.
sAv€ ENErgy, plaY in The D@rk.
ja, prav gotovo ljudje otroke delajo zato, da ocurijo državo in obogatijo 
sploh v sloveniji, ki tako dobro skrbi za nas
jaz takole ko mal razmišlam... bi imela otroke.. in če se odločam kdaj, me vsake toliko zamika, da bi jih imela že kot študentka, ker dobiš več od države kot če si že zaposlen... in si mislim.. zakaj pa ne, če lahko? otrok je strošek tako in drugače, je pa lahko malo manjši strošek, če se znaš znajti in mal preračunati, kako se ti najbolj splača. na koncu si itak v minusu, samo odvisno kok velik je ta minus. torej, ne vidim nič spornega v tem, če kdo kalkulira. hvala bogu, da se znajdejo
sploh v sloveniji, ki tako dobro skrbi za nas
jaz takole ko mal razmišlam... bi imela otroke.. in če se odločam kdaj, me vsake toliko zamika, da bi jih imela že kot študentka, ker dobiš več od države kot če si že zaposlen... in si mislim.. zakaj pa ne, če lahko? otrok je strošek tako in drugače, je pa lahko malo manjši strošek, če se znaš znajti in mal preračunati, kako se ti najbolj splača. na koncu si itak v minusu, samo odvisno kok velik je ta minus. torej, ne vidim nič spornega v tem, če kdo kalkulira. hvala bogu, da se znajdejo
punkie_ napisal/-a:ja, prav gotovo ljudje otroke delajo zato, da ocurijo državo in obogatijo
jaz takole ko mal razmišlam... bi imela otroke.. in če se odločam kdaj, me vsake toliko zamika, da bi jih imela že kot študentka, ker dobiš več od države kot če si že zaposlen... in si mislim.. zakaj pa ne, če lahko? otrok je strošek tako in drugače, je pa lahko malo manjši strošek, če se znaš znajti in mal preračunati, kako se ti najbolj splača. na koncu si itak v minusu, samo odvisno kok velik je ta minus. torej, ne vidim nič spornega v tem, če kdo kalkulira. hvala bogu, da se znajdejo
Ne zavijaj z očmi, ker sama enako razmišljaš.
Claire očitno te fant zelo dolgočasi, da se moraš na forum hodit zabavat.