sanjaanja, mklarnovc in sneguljčica. ali vi mislite, da bodo vaše zveza razpadle (če ste v zvezi)?
ja
sneguljčica, ti pač ne veš zase. jaz zase tudi pri 16ih nisem vedela s kom bom. zdaj vem. če pa eni celo življenje ne veste kaj bi radi je pa to vaš problem, ki se ne nanaša na celotno populacijo.
pari, ki jih jaz poznam recimo. točno vem, kdo je dejansko srečen, kdo pa hlini srečo pred drugimi. govorim za tiste pare, ki jih poznam. in ker opažam, da je izredno veliko parov, kjer vsaj eden ni zadovoljen, ne upa biti sam, je "že čas" da se zresni,... zato ne vem, zakaj bi bil odstotek ljudi tudi na tem forumu drugačen. tako nekako si lahko razlagam razburjenje vseh, ki vidijo v zvezi avtomatski razpad (bognedaj da bi pozitivno gledali na stvar), v dobri službi okoriščevanje partnerja (a niti v službi še ni bil ko sem ga spoznala, pa sem že materialistka), v preživljanju prostega časa s parnerjem nepotrebno vloženo energijo in potrato časa (raje čistijo in gledajo tv), v veliko sexa pa že skorajdane bolezensko stanje (ah kje, sex je napor in nujno zlo), v tem da ne gre vsako soboto eden pijančevat sam vidijo fanta na vrvici (niti ne pomislijo, da pa je morda fant RAD s svojo punco). nalašč malo pretiravam.
in taki folk očitno v vsem dobrem vidi slabo, ker se mu zdi nemogoče, da dejansko kdo lahko ljubi in z vsem srcem verjeme, da je to to.
če sem jaz "pravljičarka" ste vi vsi eni veliki luzerji, ki vidite v svojih partnerjih nič drugega kot "da nisem sam/a". kaj? ne ne. nič ne delava skupaj. le tv gledama in spima. aja. sexama pa enkrat na teden.- in to se jim zdi normalna in zdrava veza.
delusional veš, meni pa tako paše. da vem kdo on dejansko je. kakšen je. kako se obaša v družbi, kako se obnaša do prijateljev, do znancev,. kako razmišlja, kaj mu je pomembno na splošno. in zato mi je všeč da sva se spoznavala najprej kot kolega, nato kot prijatelja. med nama je od prvega dneva bila kemija in ker sva bila oba še zelo mlada (in jaz malo prej večkrat razočarana) se pač iz racionalnih razlogov nisva spuščala v resno zvezo. čeprav so kasneje emocije vseeno prevladale, vsak je spoznaval tudi druge in ni ravno tako kot si ti predstavljaš. zato jaz lahko rečem, da dejanko vem s kom sem. poznam ga. ker spoznati človeka je težko. že res, da nikoli nikogar ne poznaš popolnoma, toda tu smo potem spet pri začaranem krogu. zakaj bi potem sploh koga spoznaval? meni je tako razmišljanje tuje.
zdaj če se tebi zdi to fuj, tudi prav. vsakemu svoje. meni je pa 100krat večji fuj se fukat z jebači. in- a to ti pa ni fuj, da spoznaš 28letnega tipa, ki ne veš kje vse je imel svojega tiča? in ki ga ne poznaš pa se spostiš z njim v zvezo? ti boš potrebovala 5let da boš kogarkoli spoznala tako močno kot jaz poznam svojega fanta. in če se bpš samo dvakrat zajebala in po dveh letih pogruntala (spet) da to ni to, bo že lepo stopicljala v 30eta.
zdaj pa zapuščam to temo, ker sem povedala vse kar sem imela za povedati. če koga še kaj zanima me lahko vpraša. odgovorila bom. to je to.
*ljubite se.*
sAv€ ENErgy, plaY in The D@rk.
