purple_rain napisal/-a:tomažinka napisal/-a:pa ne.. sej mi vse lepo odgovorijo.... in ponavadi so samski, ker se tudi vnaprej vidijo samske.. bi še kej potovali, pa niso še spoznali prave... in vedno pridemo do tega zaključka, da že kar hitro povejo, da bi sam sexali in da jih veza duši, itd. itd. zakaj bi prišli do tega šele ko bi se zapletla in jaz navezala na njega? sej lahko človek že prej prizna da ni resen. po tretjem zmenku pa ja ve.
Jz bi si ob tem mislila, da če so že prišli na dejt, so razmišljali tudi o zvezi, pa so si kasneje (med/po dejtu) premislili..
Prvo se strinjam s puprple_rain. Ma ne moreš že na 3. zmenku spraševat o resnosti vajine bodoče (morebitne) zveze, se menit o otrocih, načrtovat nakup placa za bajto in ostale rasen zadeve. To tipe odžene!
Avtorica teme je izpostavila problem, ko ti okolica gnjavi kdaj boš mel otroke če si v zvezi, če si samski se križajo kaj je s tabo narobe, kako sploh lahko preživiš in funkcioniraš ko si brez partnerja, groza vbistvu
Nej povem še zase, da ko s fantom nisva bila skupi niti 1 mesec, je njegova kolegica morila in spraševala da je slišala da midva načrtujeva otroka (pazi po 1 mesecu, ja ziher). Za tem me je vsakič ko me je vidla in ko sem imela kako širšo tuniko, ki je padala čez trebuh (tko kot majo nosečnice kdaj), no takrat me je šlatala po trebuhu in spraševala če je kaj notri
Spet sva bila midva še čist svež par. Govorila nama je naj čimprej nardiva enga bejbiva, da nama ne bo žal, ma haloo, če je ona mela otroka pri 20-ih še ne pomeni da bi ga vsi mogli imeti, sploh pa pri moji starosti (malo čez 20) je otrok zadnja stvar o kateri trenutno razmiljam. In ja, grozno tečno je tako teženje in napadi s strani okolice, če se mi trebuha ta ista gospodična še enkrat dotakne, ma grr, najraje bi jo vsekala.
Nazadnje, celo sm se hecala nazaj, če sm se kaj zredila če misli da sm noseča (drugače sm kr suha-normalno suha
in tut s tem tut najeda da kaj sm tolko suha, vbistvu je pa ona kot trlica, jz pa čisto normalna). Z gospodično nimava več ravno nekih stikov, zaradi xy razlogov, pa ne zgoraj naštetih... Pred otrokom mislim še naredit velik stvari in se mi zdi da če ga bom imela pri 29-ih ne bo nič prepozno, ne bom nič zamudila
Plenic maš pol tak al tak vrh glave, pa vseen al začneš pri 18-ih al pri 30-ih.
Mal za hec, mal za res.
Ko sem bila samska, nej povem da so po tihem nekateri (predvsem sošolci v srednji) namigovali da sem ziher lezbijka... Ja, če njih nism niti pogledala, pol sm že bla kr lezbijka, itak... Skratka samskost se obravnava kot bolezensko stanje, se mi zdi, kot da ti ziher kaj manjka če si single, takrat vprašanja zakaj nimaš fanta, kako to da ga nimaš, noben pa ne pomisli da je mogoče tebi čist tak fajn, da maš rad življenje na free, ko nobenmu ne rabiš polagat nobenih računov...
In ja, tut mene sprašujejo če se bova poročila, ja se bova (samo povabljeni verjetno ne boste, ker neke fešte za 200 ljudi pa res ne mislim delat), no ta del seveda zamolčim, ter rečem da bomo vidli kaj bo prihodnost prinesla, kdo mi pa garantira da ostaneva skupi?! Noben, torej?
Skratka, mislim da se ne smemo obremenjevat s pritiski iz okolice (kar ni ravno najbolj enostavno) ter si mislit svoje in živet tako kot mislimo da je prav.
Napisala sem samo, kako si predstavljam sebe čez 10let oz., če bog da, še malo prej...
