Ko sva se dobila drugič, se mi je zdelo kot da ga poznam že celo večnost, pa tudi neka domačnost je zavladala med nama, saj sva doma iz bližnjih krajev, a zdaj živiva v drugem kraju (on dela, jaz pa še študiram). Takrat je med nama tudi preskočila iskrica, tako z moje kot z njegove strani. Od tiste noči se štiri mesece videvava (jaz sem večinoma pri njemu). Do pred kratkim med nama niso bile dorečene stvari, pred kratkim pa sva načela temo o naju... Če je tole med nama kaj resnega, kaj si predstavljava pod resno zvezo ipd.
Problem je v tem, da ga moja družina ne bi sprejela, vsaj ne kot mojega partnerja, saj njegova preteklost ni najbolj običajna in brezmadežna.
(to sem o njem izvedela od bližnjih zatem, ko sva se že nekaj časa videvala) Ko pije namreč postane impulziven, nagle jeze (čeprav sama tega še nisem izkusila na lastni koži), naj bi bil tudi agresiven, ampak to so govorice, ki niso nujno preverjene oz. odraz resničnega stanja. Je pa res, da so mi te govorice prišle na uho od meni blizu oseb, zato bi težko rekla, da so te govorice zrasle na njihovem zeljniku. Ko sem to slišala, sem bila v razcepu in zmedena, a sem se odločila, da mu dam priložnost, da mi pokaže kakšen je v resnici, kar pa zahteva svoj čas, saj redko kdo pokaže svoj pravi obraz že po parih mesecih zveze. Do zdaj sem ga že nekajkrat videla v pijanem stanju, a ni bilo nobenih problemov. Sicer ne pije pogosto, a ko kaj spije ponavadi ni samo ena ali dve pijači.
Kar se tiče razlik med nama - on je že zaposlen in ima solidno plačo, jaz še študiram. Resda obstaja malo večja starostna razlika med nama, a se mi ne zdi, da bi bila opazna - ne vizualno in ne v razmišljanju, čeprav je logično, da je on dal v življenju že več skozi kot jaz. Leta niti ne predstavljajo neke ovire za moje starše, večji problem je to, da je doma večkrat že delal probleme (govori se, da naj bi šlo za nasilje v družini, z njegove strani, saj naj bi ustrahoval starše tako v verbalnem kot fizičnem smislu).
O tem se nisva še nič pogovarjala, ker ne vem kako naj sploh začnem... Včasih ko se glede kakšne stvari ne strinjava, reče v hecu da bi mi moral eno prisoliti, a ker je že od začetka imel drugačne vrste smisel za humor, me to ni toliko motilo in me tudi zdaj ne, seveda če kaj takega ne bo dejansko realiziral. Starši sicer ne vejo, da sva skupaj in da razmišljava o selitvi na svoje, česar v bistvu sploh nisva načrtovala, a je pri obema naneslo tako, da se morava izseliti iz trenutnih stanovanj, a če bi jima povedala, bi najverjetneje močno nasprotovala. Mami sicer nekaj sluti, saj me včasih v hecu vpraša, če ji ne mislim predstaviti svojega fanta, enkrat pa mi je malce po ovinkih povedala (ko je ugotovila, da obstaja povezava med mano in njim, saj se govorice hitro širijo), da naj pazim koga bom izbrala za partnerja, sicer si lahko uničim življenje. Tukaj ji dam prav, a glede na to, da je on vredu fant in da ga ne morem odpisati, če je med nama zaenkrat še vse normalno, se mi zdi, da pretirava.
Se je katera od vas kdaj znašla v taki ali podobni situaciji in kako ste rešile problem? Bojim se, da če se bova preselila na svoje, da mi doma ne bodo želeli financirati najemnine. Sama sicer prejemam štipendijo, ki bi zadostovala za najemnino in še za osnovne stvari poleg študentskega življenja, a bi verjetno morala začeti tudi delati zraven, kar pa si v prihodnjih dveh mesecih nikakor ne morem privoščiti, ker imam za opraviti dosti izpitov, da naredim pogoje in ne izgubim štipendije.
Nočem pretrgati vezi s starši, če bi izvedeli za naju in mi postavili ultimat, a obenem tudi njega nočem izgubiti. Kaj bi drugi naredili na mojem mestu?
In ni edini primer. No, pri vama je sicer zgodba mal drugačna, ampak mislim da boš težko uskladila dva svetova kot sta tvoji starši in on, pa tudi nase glej, da ti ne bo žal čez leta.
Ne vem kdaj bi bil primeren trenutek, da ga ne bi s tem slučajno razjezila, čeprav bi to samo pokazalo na to, da je očitno nekaj resnice v tem kar kroži o njem. Druga stvar pa je, da mu ne morem izdati kdo mi je to povedal, ker bi s tem lahko povzročila kakšne zamere.