A se še kateri dogaja, da bi rada imela fanta, po drugi strani se ga pa brani z vsemi štirimi?
Po eni strani si želim pregnati samoto, želim si življenja v dvoje, otroke, hišo,... po drugi pa se sprašujem kaj mi je tega treba, mar se nimam lahko lepo tudi sama. Če sem sama sem nesrečna, ker nimam nikogar, ki bi me imel rad, s katerim bi kam šla, s katerim bi si kaj ustvarila. Ko nisem sama ravno nasprotno, nesrečna sem, ko je treba kam it, jaz pa bi rajši počivala doma. Sprašujem se zakaj sem ravno z njim, če je res pravi, in če bom sposobna z njim vedno funkcionirati. Na koncu tako vedno ugotovim, da on ni moški mojih sanj, končam vezo, sem nesrečna in iščem drugega.
Zakaj se mi to dogaja? Bo težava izginila, ko bom spoznala pravega, ali se sploh ne bom nikoli našla?
Pa kaj je z mano?
-
purple_rain
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
- Kraj: Lj
purple_rain napisal/-a:^^težava bo izginila, ko boš znala najprej bit sama s sabo (in ne stalno iskat zveze).
Problem je ravno v tem, da bolj znam bit sama s sabo kot pa v vezi.
Najbrž sem se narobe izrazila. Vez ne iščem, ampak vsake toliko časa se mi zazdi kakšen fant pravi in se ponovno spustim v spoznavanje in to prekinem, ker mi fant vse manj odgovarja.
Pomoje pa moraš najprej najti sebe, kaj si želiš, kaj hočeš v življenju... Zaradi tega, ko neveš kaj hočeš trpijo ostali, ker se iščeš. Premisli, zakaj si nesrečna, ko si sama, kaj te moti... Morda probaj to osamljenost ˝pokriti˝ z prijatelji, pojdi z njimi kam... In pomisli, kaj te moti, ko imaš partnerja, zakaj se ti takrat ni nikamor za iti...
^^mogoče imaš kar prav ja. Bojim se, da sploh nikoli ne bom zadovoljna. Da sem človek, ki sploh ne zna bit srečen.
Včasih sem se vezam načrtno izogibala, ker mi je bilo bolje biti samska. Vse fante, ki so me osvajali sem ignorirala, da ja ne bi prišlo dlje od osvajanja. Bila sem popolnoma nedostopna. Sedaj se je to toliko spremenilo, da si fanta želim, a mi še vedno nihče ne ustreza. Poskusim kakšno vezo, a s časoma pridem do zaključka, da se imam nekako bolje brez njega. Čudno pri vsem tem je, da si želim imeti fanta.
Sicer je kat težko kakšnega kje spoznati. S prijatelji hodim na pijačke, a možnost spoznati koga le redko obstaja. Drugače je bilo včasih, ko smo hodili vse vikende ven in je bilo možnosti na pretek.
Včasih sem se vezam načrtno izogibala, ker mi je bilo bolje biti samska. Vse fante, ki so me osvajali sem ignorirala, da ja ne bi prišlo dlje od osvajanja. Bila sem popolnoma nedostopna. Sedaj se je to toliko spremenilo, da si fanta želim, a mi še vedno nihče ne ustreza. Poskusim kakšno vezo, a s časoma pridem do zaključka, da se imam nekako bolje brez njega. Čudno pri vsem tem je, da si želim imeti fanta.
Sicer je kat težko kakšnega kje spoznati. S prijatelji hodim na pijačke, a možnost spoznati koga le redko obstaja. Drugače je bilo včasih, ko smo hodili vse vikende ven in je bilo možnosti na pretek.
Tezava absolutno ne bo izginila sama od sebe, ker pravzaprav niti sama neveš in nisi prepričana kaj pričakuješ od same sebe kot tudi od partnerja. Najprej boš morala sama pri sebi razčistiti stvari, kaj želiš v življenju, to da si sposobna živeti sama s sabo in potem posledično tudi s partnerjem, ki ti bo ustrezal. Ampak dokler ne boš znala živet sama s sabo, boš težko funkcionirala tudi v zvezi-posledice tega so se ti že verjetno pokazale v preteklih zvezah.
Ne obremenjuj se s vprašanji zakaj, kako in kaj, ampak enostavno uživaj v stvareh, ki te osrečujejo, delaj na sebi in morda boš kmalu ugotovila oz. dobila vprašanja na odgovore, ki si jih postavila v tej temi.
Ne obremenjuj se s vprašanji zakaj, kako in kaj, ampak enostavno uživaj v stvareh, ki te osrečujejo, delaj na sebi in morda boš kmalu ugotovila oz. dobila vprašanja na odgovore, ki si jih postavila v tej temi.
Pravega fanta moraš najt. En folk je blazno zadovoljen že samo s tem, da ima nekoga. Ti očitno nisi. Jaz tudi ne, zato te čisto štekam ko praviš, da ti gre človek na živce. Hkrati sem pa skoraj ziher, da bo prej ali slej prišel nekdo, ki te ne bo že samo s svojo prisotnostjo tako živciral, da bi ga najraje nagnala.
Samo še ena pripomba. Če se že ob samem spoznavanju človeka ukvarjaš z vprašanjem skupne prihodnosti, otrok, družine,... je to ful velik pritisk, ker potem avtomatično postavljaš zelo visoke standarde. Za začetek naj bo dovolj to, da ti je s človekom ta moment fajn, ne se že na drugem zmenku spraševat, če bi lahko s tem tipom živela do smrti.
Samo še ena pripomba. Če se že ob samem spoznavanju človeka ukvarjaš z vprašanjem skupne prihodnosti, otrok, družine,... je to ful velik pritisk, ker potem avtomatično postavljaš zelo visoke standarde. Za začetek naj bo dovolj to, da ti je s človekom ta moment fajn, ne se že na drugem zmenku spraševat, če bi lahko s tem tipom živela do smrti.
-
Horus
