Shelve napisal/-a:Draga panterica naredi, kar ti občutek narekuje. Žal mi je tvojega fanta, ampak ni fer, da trpiš, zatorej pojdi in postani samsko dekle. Ugotovi kaj bi rada od življenja in od tvoje idealne zveze. Nato si najdi temu primernega fanta. Samo eno življenje imaš. Boli, ampak zna kasneje še bolj boleti.
panterica napisal/-a:Punce ne boste verjele. Sem ravno danes izvedela od kolegice, ki je kolegica od bivše punce od mojega fanta, da pri bivši še prespati ali jesti ni hotel. Ja pa jaz imam še srečo, ker je šlo stanje že na bolje. Ampak drugače mi je pa to že bolano kar sem zvedla.
Sicer jaz ne poznam tega tvojega tipa (pa tudi brat nisem sla vsega), sam z enim bivsim smo meli podobne probleme. Jaz enostavno nisem prenesla cele njegove familije. Vsi so bili tako arogantni in domisljavi, da se mi tam enostavno ni dalo sedet, jih poslusat in se smehljat bednim foram. Se posebej z njegovo mamo se nisem zastopla. Tako da nisem hodila na te skupne reci. Pa tudi njega ne vabla na nase. Sej potem sva koncala, ker sva si bila tako razlicna da bi se lih pobila ce bi skupaj ostala.
Pomoje se temu tvojemu tipu preprosto ne da druzit z ostalimi. Je tak tip cloveka - bolj introverten in ne uziva v druzbi raznolikih ljudi. Bolj je problem, ker ti ne izgledas taka. Nevem, morda bi lahko dosegla kaksen kompromis, da se udelezi samo teh velikih druzinskih fest ali kaj podobnega. Kaj vec pomoje od njega ne bi bilo fer zahtevat. In spremenila ga ne bos. Pomoje tudi ce ga prepricas da pride, on takrat ne bo uzival. Tako da nevem... Pac odvisno koliko ti to prezivljanje casa s prijatelji pomeni. Sam tipa s katerim bi se v cisto vsem ujemala ne bos dobila - ce pa bos bo copata. Odloci se kot ti pravi obcutek. Pa srecno. Aja ta citirana govorica mi pa zgleda irelevantna.
There was a point to this story, but it has temporarily escaped the chronicler's mind.
Shelve napisal/-a:Draga panterica naredi, kar ti občutek narekuje. Žal mi je tvojega fanta, ampak ni fer, da trpiš, zatorej pojdi in postani samsko dekle. Ugotovi kaj bi rada od življenja in od tvoje idealne zveze. Nato si najdi temu primernega fanta. Samo eno življenje imaš. Boli, ampak zna kasneje še bolj boleti.
Tvoje mnenje se mi zdi res iskreno. :knuddel:
Fanta imam sicer rada, a misliti moram tudi nase.
Še to bi ti svetovala. Tukaj so samo ugibanja, kaj naj bi bilo "narobe" s tvojim fantom. Morda je res nekaj od naštetega, morda pa tudi ne. Svetujem ti, da če ljubiš fanta, da poskušaš še zadnjič opraviti z njim pogovor in morda ugotoviti zakaj je tak. Konec koncev, samo ON ve kje tiči problem. Poleg tega, povej kako se ti ob tem počutiš in da razmišljaš o koncu zveze. Jaz bi mogoče stopila do njega in ga prosila naj mi razloži kaj ga muči. Povedala bi mu tudi, naj mi zaupa, če temu botruje njegovo slabo počutje (anksioznost, depresija inp.) in da, če je kaj od tega, mu bom stala ob strani, da to reši. Šele potem, ko bi mi zatrdil, da takšnega problema ni, bi verjetno končala zvezo. Mislim, da je pomembno, da daš vse od sebe, in ko vidiš, da nikakor ne bo šlo, šele potem si reci "vse sem naredila" in si uredi življenje tako kot si želiš.
Za na konec še eno mnenje od tipa, ki bi ga verjetno večina vas zaradi nekaj prejšnjih postov označila za "bolj vase zaprega".
O moji konkretni situaciji s punco ne bom razlagal, marsikaj je že bil povedano. Hočem reči, Panterica, da tvojega fanta verjetno zelo dobro razumem in sem mu precej podoben. Sicer tako ekstremen kot on nisem, precejkrat (pogosto premalokrat za njo) sva v družbi z drugimi, predvsem njeno družino. Proti njim nimam nič in so dobri ljudje, tako starši, otroci ter vsi števlni ostali. A stvar je v tem, da se z njimi lahko pogovarjam kao normalno uro, dve, tri, potem pa je že res težko najti kako skupno temo za pogovor in ko se oni pogovarjajo o tem, da se je hčerka od tete od bratranca poročila ter da bo to leto precej praznovanj rojstnih dnevov in dobra letina, jaz samo še sedim, kimam in se počutim samemu sebi neumen. Rad sem v družbi z ljudmi, ki imajo podobne interese kot jaz. Spomnim se enega družinskega srečanja, ki je trajalo od desetih dopoldne do osmih zvečer in sem res skoraj znorel, moja pa mi je zamerila, da nisem bil nasmejan in komunikativen. Preprosto ne gre.
Drugače se ne skrivam pred svetom, potujeva okrog in hodiva v lokale kolikor gre.
A za mene sva midva sama skupaj premalokrat, ker je ona "socialni", jaz pa kao "asocialni" frik. In mi je najbolj pomembno in prvo, da sva skupaj midva, drug z drugim, vse ostalo pa potem.
Panterica, mogoče je tudi pri vama rahlo podobno in tvoj fant preprosto ne prenaša dobro po njegovem "blebetanja" v prazno, kot ga ti. In je zadovoljen in srečen že samo v tvoji bližini.Verjetno veš tudi sama, da te ima rad. In zapustiti ga kljub temu ali samo zaradi tega, da si najdeš nekoga, ki bo "kao" ful užival in se smejal s tvojo familijo, ni dobro niti prav.
No, vsekakor pa bi res lahko tu in tam kdaj šel s tabo na kako družinsko srečanje, in malo potrpel, vsaj zaradi tebe.
Poskusi ga razumeti in on naj razume tebe. In če se imata vseeno rada, bodita in ostanita skupaj. Le zakaj bi moralo na vajino zvezo vplivati mnenje drugih?
Shelve napisal/-a::) Še to bi ti svetovala. Tukaj so samo ugibanja, kaj naj bi bilo "narobe" s tvojim fantom. Morda je res nekaj od naštetega, morda pa tudi ne. Svetujem ti, da če ljubiš fanta, da poskušaš še zadnjič opraviti z njim pogovor in morda ugotoviti zakaj je tak. Konec koncev, samo ON ve kje tiči problem. Poleg tega, povej kako se ti ob tem počutiš in da razmišljaš o koncu zveze. Jaz bi mogoče stopila do njega in ga prosila naj mi razloži kaj ga muči. Povedala bi mu tudi, naj mi zaupa, če temu botruje njegovo slabo počutje (anksioznost, depresija inp.) in da, če je kaj od tega, mu bom stala ob strani, da to reši. Šele potem, ko bi mi zatrdil, da takšnega problema ni, bi verjetno končala zvezo. Mislim, da je pomembno, da daš vse od sebe, in ko vidiš, da nikakor ne bo šlo, šele potem si reci "vse sem naredila" in si uredi življenje tako kot si želiš.
Hvala za dober nasvet. Sem ga upoštevala in se ponovno pogovorila s fantom.
Fant pravi, da ni nič narobe, da on takšen je, da mu družba preseda, da se počuti najbolje, če je sam ali pa z mano. Tudi svojih domačih se bolj ko ne izogiba in se ne druži prav veliko z njimi. Odgovarja mu samota.
Tudi stanoval bi rad nekje povsem na samotnem kotičku. A ker se mu zdi vlaganje v hišo brez pomena, tega ne namerava storiti.
Omenila sem mu, da razmišljam o prekinitvi veze in zakaj. Odgovoril je samo, da me ima rad, ampak da je odločitev moja, da mi ne bo branil, če si jaz želim drugačnega življenja, in da naj premislim, če si res želim stran.
Situacija je res malce komlicirana. Zanimivo je, da se vsaj včasih malce ne potrudi zate. Nisem tip človeka, ki bi fanta hotela imet vedno ob sebi, ampak se mi pa zdi, da če sva že par, da morava tudi izven hiše včasih živeti skupaj.
Jaz bi rekla, da je čisto odvisno koliko to tebe moti, kaj pričakuješ od partnerja in kaj ti pomeni. Obstajajo pari, ki so pari le na papirju in drugi, ki rabijo človeka povsod in vedno ob sebi.
panterica napisal/-a:Mogoče pričakujem preveč, ampak mene to res moti.
ga ljubiš? resno se vprašaj ali ga resnično ljubiš in če se vidiš z njim v prihodnosti. če ne, potem je moje mišljenje, da res ne rabiš velik razmišljat.
Problem nastane, ker sta si različna. Če bi bila pa ti istih lastnosti pa še opazila ne bi, da je kaj narobe. Poznam pare, ki se sploh ne premaknejo nikamor. A ker sta oba takšna, jima veza dobro funkcionira.
