Preseliti, ali ne preseliti se

[*Lally*]

[quote="claire"]^^ potem pa res ne razumem. in kot je rekla *mala*. v hiši se manj sliši. [b]sploh en ata, ki ga verjetno res ne zanima kdaj greš na wc.[/b]oh jaz bi bila rada na tvojem mestu. hiška že postavljena. brez raznoraznih mučenj s postavljanjem hiše in da se o prihranku denarja sploh ne pogovarjamo. pa še noben ti ni v napoto. bi rekla, če bi morala živeti skupaj s starši. tako imaš pa na dlan položene sanje marsikoga...

še vedno se ne morem otepsti občutka, da si pa "stanovanjski tip". in ne zaradi miru. ker to je nikakaf izgovor.

in tvojega fanta povsem razumem in se strinjam z vsem.
in koliko let bi odplačevala stanovanje?[/quote]

Teli naši tastari znajo bit včasih prov tečni in se vtikat v vsako stvar, tut v to kdaj greš na wc in kolk časa si tm.. Zadnje čase opažam, da tisti ki so v penziji res nimajo druzga za počet kot pa se vtikat v tamlade in jih nadzirat na vsakem koraku.
Tko da zna bit tut en ata kr problematičen. Pa največja fora je to, da to vidiš šele, ko se preseliš tja. Prej itak nima šanse tega počet.

Uglavnem js sm še vedno za to, da se preselita k njemu.. pač par let potrpiš s sestro, v tem času si nabereta evrčke in potem uživata na svojem

Aja še to, kako se pa s sestro razumeš? Ma fanta, ki spi pri njen?

[orhideja1]

Enim več pomenijo finance, drugim pa več svoboda in mir.

[barbie_girl_85]

Ko je moj dedek gradil hišo, jo je zgradil z namenom, da bodo kasneje v njej živeli njegov sin z družino, potem vnučki s svojo družino itd. Noben moški, ki si je ustvaril dom si ne želi, da bi hiša samevala in da bo na stara leta ostal sam v njej, dediči pa jo po smrti prodali. Predvidevam, da tudi fantov oče. Nekako logično je, da si želi, da sin v hišo pripelje ženo in si v domačiji ustvarita dom. In sin kot dober sin, upošteva očetove želje in ne želi iti v stanovanje, dom bi si rad ustvaril tam, kjer so si ga tudi njegovi starši. Ga popolnoma razumem.

Glede na to, da tebe moti njegova družina, nočeš biti del nje, rada bi bila sama na svojem s fantom, ti priporočam, da najdeš takšnega, ki bo že po defaultu živel v stanovanju in možnosti življenja pri domačih ne bo.

Tvoj fant pa naj si najde žensko, ki bo sprejela tako njega, kot njegove starše in hišo, prišla živet k njim in od tam nadaljevala družinsko tradicijo.

On se čez 20 let vidi v hiši svojega očeta, ti ne. Predvidevam, da on zaradi očeta (oče je le eden, ženske se menjavajo) ne bo popustil in pristal na nakup ali najem stanovanja, očeta pa pustil samega z vsemi stroški, ki sovpadajo z veliko hišo. V kolikor se ne moreš prilagoditi, živita vsak na svojem in uživajta v partnerstvu, dokler laufa, potem pa vsak svojo pot.

[barbie_girl_85]

Aja pa še to....napisala si, da te moti njegova sestra - upam, da tega ne govoriš njemu, ker boš popu..ila na celi črti. Ona je njegova sestra in to bo ostala. Mene bi zelo bolelo, če bi mojega motila moja mama, sestra.... Če ima rad mene, mora sprejeti mojo družino, pa naj bo še tako grozna. Vse pride v paketu. Tudi jaz nisem navdušena nad njegovimi, vendar svoje mišljenje zadržim zase, ker sem z leti ugotovila, da moje prepucavanje čez njegove in obratno ne vodi nikamor, le naju v prepir.
Tko da - take it or leave it (z sestro in očetom v paketu).

Pa ne mislim nič slabega - vzemi to kot dobronameren nasvet.

[jullia_]

Ko je moj dedek gradil hišo, jo je zgradil z namenom, da bodo kasneje v njej živeli njegov sin z družino, potem vnučki s svojo družino itd. Noben moški, ki si je ustvaril dom si ne želi, da bi hiša samevala in da bo na stara leta ostal sam v njej, dediči pa jo po smrti prodali. Predvidevam, da tudi fantov oče. Nekako logično je, da si želi, da sin v hišo pripelje ženo in si v domačiji ustvarita dom. In sin kot dober sin, upošteva očetove želje in ne želi iti v stanovanje, dom bi si rad ustvaril tam, kjer so si ga tudi njegovi starši. Ga popolnoma razumem.

Meni se pa to zdi ena od največjih (in hkrati najbolj tipičnih) slovenskih zablod. Kaj pa, če se jaz želim preselit na Novo Zelandijo in se ukvarjat z ovčjerejo? Ok, ta je malo bosa. Mogoče bi pa želela v Bruslju delat. Glede na to, da študiram pravo, ta možnost sploh ni nerealna. Kaj pa, če si že celo življenje želim živet ob morju?
A se moram odpovedat svojim sanjam zato, ker je moj dedek pred 50 leti zgradil hišo?

To, da mora otrok, če želi biti dober otrok, spoštovati želje staršev, ni s strani staršev nič drugega kot navaden egoizem. Povsod po svetu je popolnoma jasno, da se bo otrok, ko enkrat zaključi s šolanjem (ali pa že celo prej) osamosvojil in odselil. Američani se selijo v povprečju 7x v življenju. In to ne v sosednjo ulico, ampak čez cel kontinent.
Pri nas ti pa življenjsko pot začrta že pradedek, ki se je leta 1920 odločil zidat v Medvodah in od takrat naprej je cela rodbina tam, ker itak nihče noče in ne upa bit nehvaležno dete, ki se zoperstavi volji staršev in gre po svoji poti.
Kaj bo pa potem s hišo... Kot da je hiša tako fucking važna. Konec koncev gre samo za nepremičnino, ne pa za neko zlato tele.

Zgoraj opisano je po mojem mnenju zelo neposredno povezano s trenutnim demografskim problemom otrok, ki pri 30ih še vedno živijo doma pri starših in stagnirajo. Verjamem, da je staršem to na nek način hudo všeč, ker jim daje občutek varnosti. Kam pa to pelje družbo kot celoto, je pa vedno bolj jasno.

[positive vibration]

Dobro si to napisala!

[tmis_]

In sin kot dober sin, upošteva očetove želje in ne želi iti v stanovanje, dom bi si rad ustvaril tam, kjer so si ga tudi njegovi starši.

Ne bluzi.

[Peterca18]

jaz se strinjam z jullio_
sem že imela v mislih podoben komentar, pa sem potem videla, da je že ona napisala

jaz sem včasih mislila, da med mojo generacijo več ni tako tradicionalistično usmerjenega folka in da si vsi bolj ali manj želijo čimprej na svoje, brez vmešavanja enih ali drugih staršev.

meni pač tradicija prav nič ne pomeni, bolj pomemben je moj osebni mir in zadovoljstvo. Moji starši so zame skrbeli, ko sem bila otrok, ko bojo nekoč oni potrebovali pomoč, jim jo bom seveda nudila, ampak verjamem da ne bodo zahtevali od mene, da živim pri njih doma, ker ne vem kje ima to kak smisel.
Kaj pa če se najdeta dva taka, ki sta oba frika na tradicijo? Pri obeh doma ne moreta živet in nadaljevat družinske tradicije

[softTouch]

čudno, da so vedno tisti, ki ne želijo imeti otrok označeni za egoiste...

[gaby_]

Kaj pa če se najdeta dva taka, ki sta oba frika na tradicijo? Pri obeh doma ne moreta živet in nadaljevat družinske tradicije

tole sem imela tudi jaz v mislih.
jullia_:

in seveda sem bila vedno za mir in svojo hišo nekje na 'nevtralnem' (ne pri mojih, ne pri njegovih). ampak v življenju se je potrebno vedno prilagajati in zgleda da se zarečenega kruha res vedno največ poje...

[orhideja1]

Ko je moj dedek gradil hišo, jo je zgradil z namenom, da bodo kasneje v njej živeli njegov sin z družino, potem vnučki s svojo družino itd. Noben moški, ki si je ustvaril dom si ne želi, da bi hiša samevala in da bo na stara leta ostal sam v njej, dediči pa jo po smrti prodali. Predvidevam, da tudi fantov oče. Nekako logično je, da si želi, da sin v hišo pripelje ženo in si v domačiji ustvarita dom. In sin kot dober sin, upošteva očetove želje in ne želi iti v stanovanje, dom bi si rad ustvaril tam, kjer so si ga tudi njegovi starši. Ga popolnoma razumem.

Glede na to, da tebe moti njegova družina, nočeš biti del nje, rada bi bila sama na svojem s fantom, ti priporočam, da najdeš takšnega, ki bo že po defaultu živel v stanovanju in možnosti življenja pri domačih ne bo.

Tvoj fant pa naj si najde žensko, ki bo sprejela tako njega, kot njegove starše in hišo, prišla živet k njim in od tam nadaljevala družinsko tradicijo.

On se čez 20 let vidi v hiši svojega očeta, ti ne. Predvidevam, da on zaradi očeta (oče je le eden, ženske se menjavajo) ne bo popustil in pristal na nakup ali najem stanovanja, očeta pa pustil samega z vsemi stroški, ki sovpadajo z veliko hišo. V kolikor se ne moreš prilagoditi, živita vsak na svojem in uživajta v partnerstvu, dokler laufa, potem pa vsak svojo pot.

Najbrž imaš čisto prav. Vendar ni treba, da živim s celo družino, ampak bo fant dovolj. Nisem rekla, da se čez 20 let ne vidim pri njemu, ampak se zdaj ne vidim. Nihče ne govori, da mora kupit stanovanje, ali plačevat najemnino.

[orhideja1]

Aja pa še to....napisala si, da te moti njegova sestra - upam, da tega ne govoriš njemu, ker boš popu..ila na celi črti. Ona je njegova sestra in to bo ostala. Mene bi zelo bolelo, če bi mojega motila moja mama, sestra.... Če ima rad mene, mora sprejeti mojo družino, pa naj bo še tako grozna. Vse pride v paketu. Tudi jaz nisem navdušena nad njegovimi, vendar svoje mišljenje zadržim zase, ker sem z leti ugotovila, da moje prepucavanje čez njegove in obratno ne vodi nikamor, le naju v prepir.
Tko da - take it or leave it (z sestro in očetom v paketu).

Pa ne mislim nič slabega - vzemi to kot dobronameren nasvet.

Sestre njemu ne omenjam. Moti pa očitno tudi njega, ker komaj čaka, da bi se odselila.

[jullia_]

Najbrž imaš čisto prav. Vendar ni treba, da živim s celo družino, ampak bo fant dovolj. Nisem rekla, da se čez 20 let ne vidim pri njemu, ampak se zdaj ne vidim. Nihče ne govori, da mora kupit stanovanje, ali plačevat najemnino.

20 let? Ti boš takrat 50 stara. Kako bosta pa do takrat imela urejeno?

[nanamiša]

Mislim da je najbolje da se potem ne preseliš, ker če se tam ne boš dobro počutila nima smisla. Naredi kot si ti želiš. Poskusita najti rešitev ki bo za oba dobra. Itak se morata oba prilagajati in pri takšni stvari se morajo upoštevati želje od obeh.

[*mala*]

^^ Kakšna pa je tukaj srednja možnost? En teden v stanovanju, 1 teden v hiši.

V določenih situacijah ni kompromisov. Ena stran mora "zmagat".