Njegovi starši se ne vtikajo v najin odnos, niti ne visijo pri nama non stop, ampak le ko jih povabiva. Sicer je pa res, da preživimo kar precej časa skupaj na kavicah, ampak nam tako vsem ustreza, ker se zelo dobro razumemo (z njegovimi starši se lažje in veliko več pogovarjam kot npr. s svojimi). Ampak kot sem rekla - vse to je skladno z najinimi željami, nič nama ni vsiljeno in v najin odnos vstopata le toliko, kot sama želiva. Mislim tudi, da ne bova imela nikakršnih problemov glede otrok, ko jih bova mela, ker je tudi moj fant mnenja, da bova midva tista, ki bova določala vzgojo.
Pri vsem tem pa moram poudariti, da NIKOLI ne bi šla v urejanje stanovanja (tu nameravava tudi preživeti najino življenje, če bo šlo po planih), če bi njegovi starši bili drugačni ali pa če bi moj fant bil pod njihovim vplivom, namesto pod mojim

Glede kredita je pa tak- čeprav sva si urejala stanovanje pri njegovih, sva vseeno morala vzeti kredit. Sama ga ne dobim, tak da se je fant zakreditiral za 15 let. Ne vem, kako daleč je v vajinem primeru urejena mansarda oz. etaža, katero bi si uredila, ampak porabi se ogromne količine denarja, če stojijo samo stene in nič drugega. Nisva jemala dragih stvari, mnogo zadev sva kupovala naknadno (štedilnik, sedežna....). Ampak vseeno se porabi ogromno denarja in če nimaš ravno 40.0000 EUR prišparanih ne gre brez kredita.
Poudarjaš, da si želita veliko stanovanje. Verjamem, kdo pa si ga ne...Ampak v primeru, da se odločita, da ne bi bilo zdravo živeti s starši in želita živeti skupaj /(to željo lahko razumem, ker je nekaj naravnega), bosta se pač morala začasno sprijazniti s čim manjšim. Midva sva hodila pred najino odločitvijo gledati stanovanja v velikosti 25 m2. Zdaj, ko imava 150 m2 si sicer težko predtsvlja, kako bi živela na 25 kvadratih, ampak želja po skupnem življenju je bila zelo velika, tako da bi tudi to začasno zmogla. Saj posteljo, v kateri se stisneš, imaš lahko postavljeno tudi na 25 m2.

Najbolje situacijo poznaš sama - oceniš, kakšen bi bil vpliv staršev na vaju, koliko sta se pripravljena žrtvovati za skupno prebivanje...Stvar priorite pač, nikoli pa ne moreš imeti v življenju vsega- zmeraj moraš nekje nekaj odvzeti, da lahko drugje dodaš.