ana27 napisal/-a:Jaz si tudi ne predstavljam, da bi dopoldne prespala. Škoda lepih dni.
najlepši del dneva je zame osebno, okoli 3h , 4h zjutraj, ko pogledam skozi okno, in je ulica oranža, zunaj pa vse čisto tiho. zdej ko sneži, pa sploh.
česa je pol zdej škoda:) lepih dni al noči?
kakorkoli, zlo pozno hodim spat, res nikoli pred polnočjo, ponavadi pa okoli 2h zjutraj, včasih še kasneje. tudi, ko sem hodla še v srednjo šolo in sem vstajala ob 6h, sem šla redkokdaj spat pred polnočjo. to, da sem mogla med faksom prenekatero noč prebedet mi je blo pa v svojevrsten užitek.
zjutraj spim kolikor pač lahko, nekje med 9 in enajsto se ponavadi spokam iz postelje, če mam obveznosti seveda prej.
moj dragi ponavadi prej ustane in me pač pusti spat, medtem si skuha kavico, prebere cajtnge, mislim da čist uživa.
moji otroci bodo lahko spali kolikor bodo hoteli, prav tako moj mož, kosilo bomo jedli ob treh (jebemti,ne bomo konvecionalna slovenska familja!) mogoče pa se kasneje.
point je...bioritmi so si različni. sicer sem neki probala spremenit svoje spalne navade, ampak sem ta projekt hitro opustila, ker enostavno nima smisla.
(to mi je najbolj kruto)
js sploh nism vedla da folk dejansko to dela?! ok razumem na kakih kmetijah...ampak drgac? 
halo? moji otroci bodo ljudje zase, in sami bodo sprejemali odlocitve glede kolicine spanja...to se mi zdi nekako logicno.
tudi ce vstanem ob sestih...
