V javnosti je do mene nesramen

[MinnieMouse]

Aja, sej res. Pol če ve, da je bil tip navajen zmerjanja doma, jo verjetno res manj boli, ko tudi on sam uporabi podobne načine komunikacije.

Potem pa želim avtorici teme vso srečo s spreminjanjem tipa. Mogoče pa se ji le usere, da ne bo le ena izmed mnogih žensk, ki mislijo, da bodo partnerja s svojimi prijemi "poboljšale". (Btw, VSE mislijo, da so izjeme)

Mislna sm na tole tmis_. Če bi prebrala poste do konca bi vidla da ni razloga za tvoj sarkazem...noben ji namreč ni svetoval naj vzraja in se trudi sto let da ga bo "poboljšala", spremenila!! Ampak da naj vztraja, če bo interes za spremembe iz njegove strani... In ja, res je da je kakršnakoli sprememba karakterja dolgotrajn proces in da večini ne uspe, se pa najdejo tud taki ki dejansko jim.

[MinnieMouse]

Ve ki pravte naj ga kr skensla, ste že kdaj slišale za to da nezavedno ponavlamo vzorce iz svojih družin? Če drugačnega ni bil nikol navajen, je čist verjetno da se tud sam zarad tega tko obnaša. Lahk pa to spremeni afkors, sam najprej more najdit vzrok zakaj se tak obnaša in se začet mal kontrolirat.

To je vse lepo in prav, ampak razumevajoč pa prek neke določene mere ne moreš biti. Tudi sprememba ni tako 'afkors', ampak je mogoča toliko, kot ima tip volje. Se strinjam, da se je vredno pogovoriti z njim in mu dati priložnost, da se popravi, in če se stvar ne izboljša, je brca v rit dobra rešitev Hotela sem samo reči, da je ta 'to je zaradi moje družine' kar hitro lahko izgovor.

Se absolutno strinjam s tabo sm mela fanta ki so mu ble njegove "travmatske izkušnje v otroštvu" izgovor na VSE kar je blo v zvezi narobe. Pri 20ih bi pa že lahk vedu da je sam on tisti ki odloča o tem kak se bo obnašu...poleg tega sm mela tud js grozno otroštvo, pa zarad tega ne skačem okol pa jokcam kok mi je bad zarad tega cel lajf.

Sicer ni izgovor, je pa delno razumljivo v primeru da se zave kaj dela narobe in dejansko ma interes mal kontrolirat svoje obnašanje. Vrjamem da v resnici ne misl tak, če pa...pol bi ga lahk pa že zdavni pustila pa bi blo še vedno prepozn

[tmis_]

noben ji namreč ni svetoval naj vzraja in se trudi sto let da ga bo "poboljšala", spremenila!! Ampak da naj vztraja, če bo interes za spremembe iz njegove strani...

Moj prejšnji odgovor predpostavlja, da je tipu v interesu spremenit svoje obnašanje, a ne?
Praviš, da ni kul, če se z njim trudi "sto let". Koliko časa pa bi ti potemtakem čakala in vztrajala? Kdaj bi prišlo do tiste točke, ko bi lahko brez problemov rekla: "Ni sprememb in ni poboljšanja, zdej pa grem!", še posebej, če upoštevaš, da je spreminjanje sebe zelo težek, dolgotrajen proces (tu se govori o mesecih in letih), kjer ni prisoten samo napredek ampak tudi poslabšanja,nihanja razpoloženja, nemotiviranost, ki lahko traja tudi po več tednov ali pa napredka v prvih tednih sploh ni.
Po enem letu? Dveh? Dveh mesecih?

Koliko časa svetuješ tej punci, da svojemu tipu igra terapevta, če upoštevaš, da:

1.Bo imel v tem času "spreminjanja" izpade nemotivacije, jeze, nihanja razpoloženja, obupa in vse to bo letelo nanjo
2. V parih mesecih ne bo prišlo do korenite spremembe
3. Bi lahko ta čas porabila za bit v zvezi z nekom, kateremu ne bo potrebno reševat problemov
?

[sirova štručka]

...

[renatka_]

Dejstvo je, da sem rabla kr neki cajta, da sem si priznala, da je tak do mene. Šele ko mi je frendica rekla v faco kako se obnaša do mene sem se končno zavedla, da res neki ne štima in da bo treba neki nardit glede tega.

Poznam dosti takih zvez (s takim odnosom na prvem mestu) in večina jih ne obstaja več. Če te tip ne spoštuje, ne ceni, ga ne bo nič obrnilo. Ustalil se bo itak samo z eno tako, ki bo to tiho prenašala do konca življenja. Al pa ostal sam (to je še najbolša varjanta - za punce).

[Lady_Cristina]

pa kaj si misli da je? kaki nasveti.. ko ti naslednjič reče kaj takega ga konkretno vsekaj prek gobca pa si bo garantirano zapomnil ! :box:

[emkica]

Ve ki pravte naj ga kr skensla, ste že kdaj slišale za to da nezavedno ponavlamo vzorce iz svojih družin? Če drugačnega ni bil nikol navajen, je čist verjetno da se tud sam zarad tega tko obnaša. Lahk pa to spremeni afkors, sam najprej more najdit vzrok zakaj se tak obnaša in se začet mal kontrolirat.

To je vse lepo in prav, ampak razumevajoč pa prek neke določene mere ne moreš biti. Tudi sprememba ni tako 'afkors', ampak je mogoča toliko, kot ima tip volje. Se strinjam, da se je vredno pogovoriti z njim in mu dati priložnost, da se popravi, in če se stvar ne izboljša, je brca v rit dobra rešitev Hotela sem samo reči, da je ta 'to je zaradi moje družine' kar hitro lahko izgovor.

Se absolutno strinjam s tabo sm mela fanta ki so mu ble njegove "travmatske izkušnje v otroštvu" izgovor na VSE kar je blo v zvezi narobe. Pri 20ih bi pa že lahk vedu da je sam on tisti ki odloča o tem kak se bo obnašu...poleg tega sm mela tud js grozno otroštvo, pa zarad tega ne skačem okol pa jokcam kok mi je bad zarad tega cel lajf.

Sicer ni izgovor, je pa delno razumljivo v primeru da se zave kaj dela narobe in dejansko ma interes mal kontrolirat svoje obnašanje. Vrjamem da v resnici ne misl tak, če pa...pol bi ga lahk pa že zdavni pustila pa bi blo še vedno prepozn

Sej dejansko on sam se ni nikol izgovarju na to, da so starci krivi. Po moje niti ne opazi sam od sebe, da se tko obnaša. Če spoznaš njegove starce pa vidiš, da ma tako obnašanje po njih.

[Fairytale*]

in kako sta zdaj rešla tole? si še vedno z njim?

moje mnjenje.. verjamem da ga maš rada in ne dvomim v to da ma on tebe, ampak premisli če je ljubezen do njega več vredna kot si vredna ti sama, in pa če boš zaradi ljubezni pustila poniževanje. verjetno ko ste v družbi to ne prizadene samo tebe, ampak tudi tvoje bližje prijatelje in bokve kaj si drugi mislijo o vajudveh, ko ti kaj takega reče? da si njegov kužek? da nimaš pravice izraziti svojega mnjenja?
če si z nekom v partnerskem odnosu se ta zaradi tebe ne bo spremenil, mogoče malo, ampak tvoj dvomim da se bo glede na to da si rekla da pogovor ni učinkoval

lp

[emkica]

Trenutno je med nama vse vredu. Ker se tudi počasi začenjam navajat, da takoj k kej nesramnega do mene reče, mu takoj povem, da me je užalil.
In mislim, da tud on počasi razume kaj me moti