Premalo časa za skupna srečanja

[Kenzo]

Kar se tiče odgovora Claire, hvala za mnenje, vendar nisem v moški krizi po tridesetem, da bi hotel na vsak način imeti družino in otroke. Dovolj mi je ljubljena oseba. Le zakaj bi morali vsi padati v ta okvir, da se moramo poročiti in imeti otroke še pred tridesetim? Kdor jih hoče imeti, naj jih ima, kdor želi živeti drugače, naj. Moja punca jih že ima, in sem s tem sedaj pomirjen. In z njo sem rad zaradi nje, ne zaradi tega, kar vse bi lahko z njo ali katero drugo imel, recimo otroke. Zdi se mi, da je marsikdo s partnerjem samo zaradi otrok, hiše, financ in česa drugega. Kot da smo vsi obsedeni s tem in potem nismo normalni ljudje, če tega nimamo.

nikjer nisem rekla da moraš soditi v "okvir" družbe. a samo nje pač ne moreš imeti. in glede na to, da ne želiš otrok, je to še toliko bolj patetično, saj jih ona ima in jim mora posvetiti čimveč časa. ti jo pa zato obsojaš. to je precej egoistično. menim, da nate gleda kot na popestritev, svoje otroke ima pa še vedno na prvem mestu in prav je tako. če se ti nočeš prilagoditi in preživljati časa z njo+ otroci, potem je problem v tebi in ne v njej kakor hočeš tukaj prikazati.
če hočeš brezskrbno življenje brez frocov te razumem, a torej si najdi takšno punco.
še vedno sem mnenja da imaš krizo tridesetih+. sicer bi ob takem njenem obnašanju in tvoji neprilagojenosti že zdavnaj potegnil črto čez to razmerje. saj bopš slej kot prej padel na realna tla.
in morda ti bo čez 20 let žal, ko bo ostala tvoja generacija vozila vnuke na sladoled.

to bi po mojem mnenju prišlo v račun, če bi bili otroci mlajši, ker pa so že 19+, mislim, da s posvečanjem časa njim ne bi smelo biti problemov. sama sem stara 19, pa nimam neke velike želje pretiranega druženja s starši. vredu, kakšen sprehod, pogovr tu pa tam, ne pa pretirano. rajš preživljam čas s fantom, prijatelji. tudi moja starša sta postala veliko bolj družabna, ju ni veliko doma, saj ne rabita skrbeti zame in sestro, vendar imata "lahko" spet "svoje" življenje. Tako da otroci tu ne bi smeli biti prevelika ovira. ona pač rabi nekoga 2x na teden, on pa 5x na teden. če se niti tega ne moreta zmenit, že nista za skupaj. Kako pa te sprejemajo njeni otroci?

Otroci so načeloma OK. Se razumemo, in me sprejemajo kot "fanta" njihove mame. Se ogovarjamo, na žalost pa nimamo nekih posebnih skupnih interesov in je tako, da občasno delajo kje preko študenta in hodijo v šolo. Hčerka precej hodi okrog, če pa je doma, je s fantom. Prvi sin ni pretirano družaben in predvsem igra igrice, drugi pa hodi okrog po lokalih in tudi igra igrice. Tako da se ne vidimo ravno velikokrat.

[Kenzo]

no no če ma punca velik prjatlou pa se v službi šteka, sploh če je škorpijonka k zna spretno vrtet jezik in usakmu nekak zlezt pod kožo na ta način da se zašetka dobr,je sproščena, če je kdo pokliče lubica, picko, whatever je pač zajebancija, usaj jz to jemljem tko in ti je pač smešn in tko ustvarš neke spontane pogovore komt,tut s sodelaci k si si na ta način bl sproščen med resnim delom...pa sm tut jz v vezi 4 leta,pa men tut moj teži ker sm na izi z vsakim k se zaštekam z vsakim..sam hej,pač tko je,kaj nej rečm, dj tih bot,mrš tko mi pa ne boš govoru lol...in pol moški prec narobe razumete, da kakšne smo..zgleda smo res use škorpjonke take, na izi in to predstavla vaš problem.
Ni mi pa jasno zakaj se je obrnla stran k te je vidla pred službo..kaj si pa sploh delu tm,nenapovedano? Ona ma svoj lajf,ti maš svojga,sj ti nerab pisat skos sms pač žvi polno življenje in ni časa za vse,mogoče bi ji blo odveč se zdj neki preseljevat pa na novo uklučt še enga člana v gospodinjstvu več,ker vrjetn je tko navajena.

Chiqqa, proti vašim zafrkancijam, ki jih izvajate škorpijonke, v načelu nisem imel nič proti. Le to se mi potem zdi noro, kot tebi, zakaj ji je težko pogledati me v oči. Kaj pa sem delal tam? Tudi jaz hodil tam v službo. Nisva sodelavca, vendar imamo skupni parking. Torej se tam večkrat nepričakovano vidiva in vsakič enako. Jaz jo gledam v oči, njej pa je neprijetno. Pa vsi vejo, da sva skupaj in pravim, da ni sramežljiva.

[Kenzo]

V tvojih postih vedno zavzemaš stališče JAZ, JAZ, JAZ. Malce egoistično gledaš na vso zadevo. Ona ima dejansko življenje, katerega središče nisi ti, ampak ti, njeni otroci in ostala njena družina. Si kot majhen otrok, ki noče delit svoje najljubše igrače.

In ne pričakuj, da se bo ženska pri 43 odločila pustiti svoje dosedanje življenje, se podredila tvojim zahtevam o skupnem življenju, tvojemu preživljanju prostega časa in odrejanju, kdo jo lahko kako kliče in s kom se lahko druži. Verjetno je dovolj zrela.

Če ne gre gora h Mohamedu, gre Mohamed h gori.
Mogoče bi se pa moral ti preseliti k njej, pa čeprav je tam glasno in nimaš miru. Če si res želiš živeti s to žensko, potem boš tudi ti moral kaj žrtvovati, ne samo ona.


In zakaj se vidva o tem ne pogovorita?

Drobtinica, po svoje imaš prav. Mogoče sem res kot otrok, ki hoče svojo najljubšo igračo, pa mu je neprestano jemljejo iz rok ali kažejo od daleč. Ona res ima svoje življenje, dom, družino. O tem, da verjetno ne bova živela skupaj, sva se že pomenila. Ne pričakujem, da bi se podredila meni in popolnoma spremenila svoj način življenja meni. Nobeden od partnerjev ne bi smel tega narediti, obadva bi se morala malo prilagoditi drug drugemu.
Vendar ni lahko razumeti, da marsikdaj nima časa niti 3x na teden, da se vidiva. Ne rečem, če bi bili otroci manjši ali ne vem kaj. Svojo energijo in čas pač vlaga v vse ostale več kot je mogoče povprečno, v naju pa mogoče podpovrečno. Vendar njej vsekakor ni samo do občasnega druženja za seks. Preprosto ne more najti časa in sama je priznala, da je v njej nekaj, kar jo žene, da se "preveč" trudi za druge, le na sebe in posledično naju pomisli na koncu. Kako pa bi bilo tebi, če bi se s tvojim dogovorila za srečanje po 3 dneh, potem pa bi se opravičil, ker so doma nekaj "nujno" potrebovali in je šla v trgovino (kar bi lahko naredil kdorkoli)? In se potem spet ne bi videla nekaj dni? Poleg tega pa še hodi v službo v tvojem kraju, tja, kjer delaš tudi ti, pa nima niti časa za kako kavico ali pogovor po službi ampak takoj odhiti domov (je doma kakih 40 min vstran z avtom)? Meni pa je tudi malo neumno, da bi se potem vozil med tednom k njej, ko morava tako ali tako obadva zjutraj priti spet nazaj v službo v moj kraj.
Vse skupaj je čudno, ampak eno velja, imava se rada.

[Tejax]

Vse skupaj je čudno, ampak eno velja, imava se rada.

Potem pa se boš očitno moral sprijazniti, da z njo bo tako in nič drugače. Saj večinoma sta se že pogovorila. Če boš še pa vedno hotel vajino pot kriviti v svojo smer, bodo pa najbrž le prepiri... Tako se meni dozdeva.
Kakorkoli - vso srečo!

[Drobtinica]

Kako pa bi bilo tebi, če bi se s tvojim dogovorila za srečanje po 3 dneh, potem pa bi se opravičil, ker so doma nekaj "nujno" potrebovali in je šla v trgovino (kar bi lahko naredil kdorkoli)? In se potem spet ne bi videla nekaj dni? Poleg tega pa še hodi v službo v tvojem kraju, tja, kjer delaš tudi ti, pa nima niti časa za kako kavico ali pogovor po službi ampak takoj odhiti domov (je doma kakih 40 min vstran z avtom)? Meni pa je tudi malo neumno, da bi se potem vozil med tednom k njej, ko morava tako ali tako obadva zjutraj priti spet nazaj v službo v moj kraj.

Jaz bi se vsedla v avto, se odpeljala k njemu.

Spet si na stališču, da mora ona vse narediti. Spet JAZ, JAZ, JAZ. Sama ti je povedala, da se mogoče preveč razdaja za druge. Ampak, takšna je. In zaradi tega ti je verjenotno tudi všeč. Zakaj opozarjaš samo na njene napake?

[Kenzo]

Jaz bi se vsedla v avto, se odpeljala k njemu.

Spet si na stališču, da mora ona vse narediti. Spet JAZ, JAZ, JAZ. Sama ti je povedala, da se mogoče preveč razdaja za druge. Ampak, takšna je. In zaradi tega ti je verjenotno tudi všeč. Zakaj opozarjaš samo na njene napake?

Saj, Drobtinica, večkrat se tudi jaz odpeljem k njej. Pri njej sem navadno 1x na teden, ona pa pri meni tudi 1x ali mogoče 2x. Ne opozarjam samo na njene napake, vsekakor jih imam tudi jaz, kot asocialnost, posesivnost, in po tvoje verjetno egoizem. Ona je, kakršna je, jaz pa tudi, vendar sem mnenja, da se morava prilagoditi obadva drug drugemu. Občutek pa je tak, da ona pokaže manj volje za kaj takega. Ne bi tudi tebi ustrezalo, če bi bila v taki situaciji, da se ne rabiš voziti ravno vsak dan in da lahko ostaneš z ljubljeno osebo? Nekatere dneve ima res dosti dela. Tako mora vstati že ob 4 zjutraj, da lahko pride v službo do pol šestih, nato konča do pol petih in je doma do pol šestih. Pa se vseeno vozi domov, ker jo doma rabijo. Pridna je, ni kaj, po eni strani sem ponosen in vesel, da imam tako punco. Po drugi strani pa bi človek večkrat mislil, da so otroci in njeni starši že tako veliki, da bi zmogli vsaj nekaj dni brez nje. Včasih ji rečem, da otroci rastejo, si najdejo svoje partnerje in normalno je, da vez s starši ni več taka, ko so bili majhni in nebogljeni. Enako, starši morajo to razumeti in otrokom omogočiti, da se osamosvojijo. In ko imajo otroci svoje otroke, se cikel ponovi. Otroci več ne potrebujejo toliko staršev, starši ne otrok. Pri vsem tem pa ostajata partnerja skupaj (če se imata rada) za vse življenje in ljubezen med njima ter želja drug po drugem je približno enaka skozi ves odnos.
Da, Drobtinica, imam napake, na določene stvari gledam preveč z razumom, na druge pa preveč s srcem.

[*SunFlower*]

Okej, ampak jaz res ne razumem, zakaj ne greš k njej živet. Imaš jo rad, jamraš, da je nič ne vidiš, ona ima otroke, skrbi za svoje starše, ampak da bi pa šel k njej, pa vseeno ne pride v poštev? Kljub temu, da so otroci že praktično odrasli in si sam rekel, da jih ni veliko doma oz. da so bolj zase. Ta mi je malo bedna. Očitno je že nimaš toliko rad, da bi se bil pripravljen malo 'počutit nelagodno' za njo. Omenjal si, da bi te motilo to, da ne bi imel nobene komande pri hiši - po mojem bi ti kar koristilo, da bi videl, kako je, če ni vse po tvoje.

[Kenzo]

Okej, ampak jaz res ne razumem, zakaj ne greš k njej živet. Imaš jo rad, jamraš, da je nič ne vidiš, ona ima otroke, skrbi za svoje starše, ampak da bi pa šel k njej, pa vseeno ne pride v poštev? Kljub temu, da so otroci že praktično odrasli in si sam rekel, da jih ni veliko doma oz. da so bolj zase. Ta mi je malo bedna. Očitno je že nimaš toliko rad, da bi se bil pripravljen malo 'počutit nelagodno' za njo. Omenjal si, da bi te motilo to, da ne bi imel nobene komande pri hiši - po mojem bi ti kar koristilo, da bi videl, kako je, če ni vse po tvoje.

Sunflower, hvala za mnenje. Vendar nočem živeti pri njej iz nekaj razlogov:
1. Ideja živeti pri kom drugem, kjer so tudi starši, mi ni bila nikoli všeč. Delati moraš (no, če hočeš tam živeti) to, kar si zmislijo in pri tem nimaš prave besede. In, Sunflower, za mene je partnerski odnos to, da se oba partnerja odločita o skupnih zadevah, ne pa da te samo bolj ali manj seznanijo kaj od tebe pričakujejo, da boš naredil.
2. Pri njej je vedno kot na avtobusni postaji. Jaz sem pač tak, da rabim tudi malo svojega miru, tam mirnega prostora ne bi bilo, pišem pa eno knjigo in verjemi mi, da da se moraš skoncentrirati.
3. Otroci so marsikdaj odsotni ali pa so v svojih sobah. Vendar, ker so trije, je vedno doma vsaj eden. In takrat se moja punca ne more sprostiti. To pomeni, da takrat ne upava seksati, ker se boji, da naju bodo slišali otroci v sosednjih sobah. Pa četudi jih ni, spet ni čisto sproščena, ker bi naju lahko slišali starši v spodnjem nadstropju. Vidiš, zdi se mi neumno, da čakava cel teden na večer petek ali soboto, ko bodo otroci šli ven, mogoče. pri meni pa naju nihče ne čuje.
Kako je tvoje mnenje o tem?

[klara125]

Kot zgleda, v njenem živlenju ni prostora za te. Raje si najdi nekoga, ki te bo imel rad, te spoštoval in si želel preživeti več časa s tabo. Nekoga s kom boš lahko načrtoval skupno prihodnost, nekoga ki bo s tabo delil dobro in slabo. Nekoga, ki se bo vsako jutro želel zbuditi poleg tebe in to dojel kot srečo... kjer boš imel možnost, da boš enkrat, ko bo prišla želja po svojih otrocih (verjemi, skoraj v vsakem se enkrat prebudi) lahko držal v naročju svojega otroka. In ti bi se vsem tem radostim življenja odpovedal in jih menjal za dva dni v tednu z žensko, ki te niti ne pogleda, ko te sreča na parkirišču?


Vso srečo ti želim!

[Drobtinica]

In potem, ko bosta skupaj živela - se bosta veliko več videla kot sedaj?
Ona ima družino, kariero.
Ti imaš kariero, pisanje knjige in dovolj dela z lastnim egom.
Prišla bosta domov (mogoče skupaj z avtom), skuhala, pospravila, ti boš pisal knjigo (kjer te ne sme nihče motit), ona se bo ukvarjala z gospodinjstvom, obiskala družino... Ona bo šla spat, ti boš še kar pisal knjigo (ker imaš ponoči mir, ker ona pondevi sesa, pomiva posodo, briše prah, da tistega nadležnega pralnega stroja sploh ne omenjamo...)...


A se lahko prosim pogovoriš s svojo partnerko?
Ali pa si najdi drugo? Ki ti bo vedno na razpolago.

[*SunFlower*]

1. Ideja živeti pri kom drugem, kjer so tudi starši, mi ni bila nikoli všeč. Delati moraš (no, če hočeš tam živeti) to, kar si zmislijo in pri tem nimaš prave besede.

Mogoče, če si star 20 let in starši skrbijo zate, ne pa obratno. Močno dvomim, da starša pri 70+ letih še lahko uspešno komandirata družino, sploh glede na to, da za njiju skrbi njuna hči.

2. Pri njej je vedno kot na avtobusni postaji. Jaz sem pač tak, da rabim tudi malo svojega miru, tam mirnega prostora ne bi bilo, pišem pa eno knjigo in verjemi mi, da da se moraš skoncentrirati.

Pa kako, če si rekel, da je doma običajno le en otrok naenkrat, pa še to v sobi? Dvomim, da bi bilo povsem nemogoče urediti zate kako sobo ali kotiček, kjer bi ti lahko imel svoj mir za tvojo knjigo.

3. Otroci so marsikdaj odsotni ali pa so v svojih sobah. Vendar, ker so trije, je vedno doma vsaj eden. In takrat se moja punca ne more sprostiti. To pomeni, da takrat ne upava seksati, ker se boji, da naju bodo slišali otroci v sosednjih sobah. Pa četudi jih ni, spet ni čisto sproščena, ker bi naju lahko slišali starši v spodnjem nadstropju. Vidiš, zdi se mi neumno, da čakava cel teden na večer petek ali soboto, ko bodo otroci šli ven, mogoče. pri meni pa naju nihče ne čuje.

No, to pa je problem tvoje punce. Tu bi se pa moral o tem pogovoriti z njo, razčistiti, česa jo je sploh strah (nič ni narobe, če se s teboj zapre v svojo spalnico, stene niso tako tanke, da bi se slišalo posteljo, če se res boji, lahko pazita, da sta tiha - pa naj bo parkrat nesproščena, samo toliko, da se navadi, da se res ne sliši ...)

Na splošno se mi zdi, da bolj iščeš izgovore, zakaj ne bi naredil tako in tako. Sprijazniti se moraš, da ima ona neko določeno situacijo (3 otroci, dva ostarela starša), ki jo močno omejuje, sploh zato, ker je sama za vse. Ja, lahko bi šli kdaj otroci v trgovino, ampak lahko bi pa šel tudi ti. Če misliš biti njen partner, se moraš tej situaciji prilagoditi, ker ona se tebi bolj težko. Čeprav je otroci verjetno res ne potrebujejo več (čeprav si omenil, da še študirajo, torej je v osnovi še vedno dolžna skrbeti zanje), jo pa njeni starši še kako, tako da je to o 'starši ne potrebujejo več otrok' grozna bedarija. Morda sta zaenkrat še dovolj mlada, da bi lahko vse postorila sama, ampak če ima kateri od njiju kakršne koli zdravstvene težave, že potrebujeta nekaj pomoči, v vsakem primeru jo pa bosta v roku 5-10 let.

[grr]

Mislim, da takšna zveza ni smiselna. Moje mnenje je, če želiš žensko ki ima otroke, moraš najprej sprejeti otroke, jih imeti rad in jih nekako vzeti za svoje, če hočeš imeti neko ljubezen z žensko. Sigurno pri teh letih moraš razmišljati o skupnem življenju, ker vsak normalen pri teh letih razmišlja že bolj zrelo torej je skupno življenje skoraj neizogibno.

V kolikor tega ni, potem se imata samo za sex in tavata v megli. Ženski je dobro se malo sprostiti vsake toliko "ko si vzame čas" oz. bolje rečeno, ko se ji ljubi.
Če mene vprašaš te izkorišča za svoje želje, ti pa si nor nanjo, ker "se ti malo umika" in ti je zanimivo loviti in očitno je še zelo zanimiva ženska, v središču pozornosti in te to še bolj pritegne.
Tu ne vidim nič iskrenega in obetajočega.
Svetujem da teči čim dlje stran, ne bluzi o neki magični ljubezni in privoščim ti, da ugotoviš kaj pomeni normalna zveza in prava ljubezen ki je obojestranska .

[claire]

ah Kenzo.
sami izgovori so te. z vsakim postom posebej potrjuješ moje prvotno mnenje- osamljen samec 30+, ki mu več pomeni lastni avto kot pa partnerka.
-nebi tam živel (ona pri tebi NE MORE, ker skrbi za starše in otroke, ti pa NOČEŠ- ogromna razlika).
- ne vem kaj ti gre tako v nos, da te ne pozdravi na parkirišču. pač ni ena tistih žensk, ki kadar vidijo svojega v javnosti skačejo po njem, doma se ga pa ne dotaknejo (da je le videti, kako vse štima, v resnici pa ne. no ona "neštimanja" ne skriva pred drugimi očitno. in ti ji ne moreš nič. zakaj bi morala igrati pred drugimi?)

še vedno menim, da se od same groze, da boš ostal sam, oklepaš nje kot klop. pa vidiš, da nikamor ne pelje ta zveza. pa kar se siliš- blazno neumno (sploh za tako starost). jaz sploh ne razumem kaj hočeš ti od nje?

[tmis_]

Meni je ful smešno, da te sreča na parkirišču in ni sposobna enega normalnega pozdrava. To mi zadosti pove o njeni naklonjenosti do tebe.

[Kenzo]

Tmis, Klara123, Claire, Drobtinica, Sunflower in vse/vsi ostali, hvala za vaša mnenja. Človek je lahko stotodstotno prepričan, da živi in prav misli, lahko tako živi in misli tudi njegova družina in vsi sosedi in prijatelji, pa to še vendar ne pomeni, da ima prav. Svet je velik in mnenj je ogromno. Hvaležen sem za vaše poglede na zadevo, kajti vi lažje in bolj objektivno (vsaj na osnovi tega, kar sem vam napisal) date svoje mnenje o vsem tem, kot pa jaz, ki sem čustveno vpleten in v tem primeru ne razmišljam toliko z glavo. Če bi se postavil v vlogo neodvisnega opazovalca, bi verjetno prišel do podobnih zaključkov, ampak to nisem. Verjamem tudi, da bi na zadevo tudi ve gledale nekoliko drugače, če bi bile osebno v podobni situaciji.
Kar se tiče naju, kot sem rekel, sem se že sprijaznil, da ne bova živela skupaj. Nejasno mi je bilo to, da se ne moreva večkrat videti in zakaj to njeno obnašanje v službi. Marsikaj ste mi razjasnili in razširili pogled.
Z mojo punco sva imela že več kot pol leta pogoste pogovore o teh zadevah. Kar se je meni zdelo čudno, se je njej zdelo normalno in obratno. Pogosto je rekla, da ji "težim" in vrtam v njo. Jaz pa nisem mogel biti tiho, ker mi je ležalo na srcu. Večkrat sva se potem skregala. In vsak "pogovor" naju je malo uničil in nama vzel malo volje za nadaljevanje zveze. Nazadnje je bilo to malo preden sem prosil za mnenje na tem forumu, in sicer spet iz razloga "pogledov in profesionalnosti" na parkirišču. Potem se nisva videla dva tedna. Sedaj sva spet skupaj vendar sva se odločila in dogovorila, da ne bova več dajala skozi teh "pogovorov". Če pa do tega še pride, potem zveza nima več smisla. Nobeden več nima volje ne moči za kaj takega, zatorej bova poskusila skupaj užiti čas, kolikor ga nama pač bo dano, mogoče nekaj dni, tednov, mesecev, kdo ve. In bo kakor bo.
Vsekakor hvala za vaša mnenja, na zadevo sedaj gledam drugače.