Situacija je takšna...s fantom sva skupaj skoraj 3 leta...prihajajo in odhajajo razne krize, kar je normalno.. En problem se je ponovno pojavil in načel zvezo...
Enkrat je izgubil zaupanje in od takrat učasih pregledujem njegov mobitel... To ful sovražim in delam zato, da vem, da je use ok. Nočem namreč, da bi bilo kaj narobe in bi me vlekel za nos (predolgo časa). ... Učeraj sem pogledala mobitel. Nič. Hvala bogu. Po tem neznosno slabem feelingu sem morala. Čudno se mi je zdelo, da me moja intuicija vara, zato sem šla u detajle...in dobila.. Pošlje/pokliče kdaj eno žensko, s katero so sodelovali pri nekem izobraževanju nekaj mesecev... Tudi dobili so se (cela skupina) in mene nič ne moti, če se dogovarjajo, da se spet dobijo itd.. Ampak sms-e, klice (ne vedno, zdaj je) zbriše... To sem mu že povedla, da me bolj moti, če zbriše, ker smatram, da mi kaj prekriva, kot pa da pusti...me ne bi motlo. Zato sm ga kr lepo uprašala kako in kaj (sem precej direktna, hočem met razčiščeno)... Najprej reku da ni nič itd...potem je priznal, da je vošču novo leto itd. Ampak da je zbrisau, ker se me boji...tko nekako. Ne razumem najbolj, ampak ok. Nato je nadaljeval, da do nje ne čuti nič, niti nima kakšnih namenov...ampak da ne ve zakaj to dela. Da sam ne ve zakaj... Reku je, da ma krizo, ker se mu zdi, da se najine poti razhajata...si lahko predstauljate, kakšen šok je biu to zame, ker je bilo kao vse u redu, ampak mi ni povedal..se pravi, da me je vleku par mescou za nos.. Da me ma ful ful rad, samo da ne ve kako bova naprej... Takrat je mene zlomilo in sem ga prosila, da poskusiva ponovno... Ful mi je blo težko, čutila sem kako ga mam rada... Ne vem...potem sva se zmenila, da bova dala vsak drugmu še eno priložnost... da me noče izgubit. Po eni strani me noče zgubit in bla bla..čez 5 minut bi pa mogoče končala... Ne vem, od enga 30-letnika take besede in mislna nasprotovanja..sej me je kr strah
... Nato se je dan končal..mene je bolela glava od joka... Zjutraj sem počakala, da je odšel na delo, da vstanem za njim... Nato sem ustala in non stop podoživljam učeraj...ne morm jest, non stop jokam, nimam nobenga k bi ga lahko poklicala ... zato sem se registrirala tukaj.. S fantom živiva skupaj, če greva narazen niti nimam kam it.. drug tedn mam izpite in ne morm se učit...plani so šli po zlu. Non stop jokam, sama sebi grem na živce... Ne morm it niti ven, k nebi rada v javnosti jokala itd... Rada bi se učila, a ne morem...moram nardit izpit, ne morm se učit... ne vem kaj s fantom, ne vem kaj sama s sabo... Ne vem...a sploh me kdo razume... U bistvu ne vem kaj bi rada od vas, sej nimam nekega posebnga vprašanja, mogoče bi samo rada kakšno besedo, nasvet, tolažbo... hvala.
