Oh, dajte no.
Valda imamo (večinoma) vsi že nekaj spodletelih razmerij za sabo in vsi se še spomnimo kako je šlo .. seveda smo na začetku vsi optimistični in
verjamemo, da to bi pa lahko bilo tisto tapravo in tralalala, potem pa se zgodi eno ali drugo (včasih bolj boleče, včasih manj....) in konec je neizbežen in si mislimo ali a)groza, kakšno veliko ljubezen smo zgubili ali b)hmm, pravzaprav sploh nisem zares bil/-a zaljubljena & ljubila <- če si pa to nekdo drzne zdej zanikat, da se jim pa ni zgodilo, se grem pa sred LJ naga sprehodit (ne, nobenemu se ne splača mi kontrirat

).
Hočem rečt, vsi smo že večkrat
mislili, da res ljubimo, ko nam je neki čist random odprlo oči..