Po dveh mescih mi je šel že tok na živce, da sm spokala kufre in še dons ga vidt ne morm, pa čeprov mi ni nč naredu ubistvu. Ampak enostavn me je tok odbil s tem njegovim jokcanjem, da sm si sama pr seb rekla- a rabim to?
Odgovor je bil- NE!
Tko da, sprav se k seb, predn zafuraš celotno zgodbo in se bo totalno umaknila. Kje je kanček samozavesti? Dj nehi no, zase vem, da rabm temperament v zvezi, samozavest, ne pa ene mevže, ki mi daje vedet, da sem edino kar se mu dugaja v lajfu!
bah, sorry za mal bolj krut post, ampak ne maram takih fantkov!
To bi vsak sam sebi rekel, da je imel žalostno življenje.
In pa zame ni sramota predstavnikom močnejšega spola, če je bolj jokav ali čustven(ali ima težave s samozavestjo ipd..) prej so zame sramota za moški spol tisti, ki ne znajo prevzeti odgovornosti za svoja "Možata" dejanja in se kljub moškosti na eni strani, na drugi obnašajo kot največji otročji mulci..pač smo si ljudje različni.