
Dobro bi se bilo vprašati, kje je bog, ki je ustvaril Jakata Racmana, ampak Zemljanov to ne zanima, njih zanima le, kdo je ustvaril njihovo vesolje.
Boris napisal/-a:Dobro bi se bilo vprašati, kje je bog, ki je ustvaril Jakata Racmana, ampak Zemljanov to ne zanima, njih zanima le, kdo je ustvaril njihovo vesolje.
Tysia napisal/-a:Ravnokar sem se spomnila še nečesa, kar bo spadalo pod kontekst vera, smer krščanstvo.
Bog je rekel (nimam svetega pisma pri sebi, se pa spomnim, da smo se enkrat o tem pogovarjali pri verouku, ki sem ga obiskovala nekaj let): "Vedno preizkušaj vse, kar misliš, da pride od Boga. Razmišljaj, preverjaj in presojaj, od kje prihaja." Tole recimo spodbuja razmišljanje pri ljudeh...
Po uradnem učenju RKC, ki definira obvezno verovanje vseh katolikov, so satan in padli angeli resnične, inteligentne in zlonamerne prisotnosti v našem svetu, ki lahko (z božjim dovoljenjem) ljudi nadlegujejo (obsesija), se naselijo v živali, hiše ali lokacije ali se celo polastijo posameznikove osebe in telesa (posesija, obsedenost). Dvom o obstoju demonov in obsedenosti ni le heretičen: če je človek, ki dvomi, katoliške vere, je sam dvom že znak nezavedne obsedenosti.
Verovanje v realnost angelov in demonov je sicer del rimskokatoliške dogme, bolj nejasno pa je vprašanje, ali je RKC pripravljena svoje trditve tudi potrditi s primeri in empiričnimi dokazi. Med popularno literaturo RKC bomo resda našli na primer knjigo Eksorcistova zgodba (An Exorcist Tells His Story), ki jo je spisal uradni eksorcist rimske škofije oče Gabriele Amorth; katoliški izganjalci (predvsem ameriških škofij) se občasno celo pojavijo na televiziji. V katoliški enciklopediji pa bomo le težko našli kaj konkretnega.
Christian existentialists such as Søren Kierkegaard suggest that for one to truly have faith in God, one would also have to doubt one's beliefs about God; the doubt is the rational part of a person's thought involved in weighing evidence, without which the faith would have no real substance. Faith is not a decision based on evidence that, say, certain beliefs about God are true or a certain person is worthy of love. No such evidence could ever be enough to pragmatically justify the kind of total commitment involved in true religious faith or romantic love. Faith involves making that commitment anyway. Kierkegaard thought that to have faith is at the same time to have doubt.
Boris napisal/-a:^^Jaz bi začel kar z osnovami, ki so podane na samem začetku teme, kjer govorim o pomembnosti različnih konceptov boga in o različnih interpretacijah za besede "znanje", "dokaz", "resnica", pa še bi se jih našlo, npr. "verovati".
Boris napisal/-a:Čutite vi ta paradoks RKC početja?!