Alwaleed napisal/-a:Problem naše generacije je, da nam pop kultura - romantični filmi, popularni mediji, ipd - dajejo napačne predstave o partnerstvu.
Zaslepljujemo se dostikrat največ sami, ker si na podlagi lastnih želja izbiramo filme in medije. Kar si želimo, je magija: da obstaja nekdo, ki nam bo popolnoma ustrezal, ne glede na to, koliko je vse narobe z nami. Gradimo si iluzije, kako bomo čustva zaljubljenosti, ki navadno trajajo le nekaj let, enako intenzivno čutili celo življenje. Želimo si, da bi se nam vse prave stvari preprosto zgodile - približno tako, kot se ti preprosto zgodi zadetek na loteriji; brez da bi razumeli, kaj počnemo, brez da bi se karkoli naučili.
Uspešna zveza lahko traja 50 in več let, ampak uspešnost take zveze ne pride na pladnju. Ni to kar, da najdeš "pravega" človeka, potem pa 50 let ne rabiš več migat. Seveda rabiš kar najbolj kompatibilnega partnerja. Ampak samo zato, ker si ti želiš, upaš, verjameš, da ta človek ustreza nekemu kalupu, to še ne pomeni, da mu res. Dolgoletna zveza ne uspe tako, da človeka spraviš v en kalup, temveč tako, da drug drugemu pustita biti to, kar sta. To pomeni obojestransko sprejemanje tega, da je partner v zvezi zaradi sebe, ne zaradi tebe; da ima želje in potrebe, ki so neodvisne od tebe; in da mora ostati zvest samemu sebi, če noče biti v zvezi nesrečen.
Ne govorim zdaj, da je nujno treba varat, ali da nobena zveza ne more brez tega. Pravim pa, da je na dolgi rok verjetno, da se bo kdaj zgodilo kaj takega. Uspešnost zveze se ne meri po tem, ali se to zgodi, ali dogaja - temveč po tem, kako partnerja takšne situacije premostita.
To je realnost. Ni magije. Smo ljudje, z vsemi svojimi napakami.
Kdor išče partnerja, ki mu bo v vseh pogledih ustrezal kot ulit in bo brez kakršnihkoli neodvisnih želja, najbolje da počaka nekaj desetletij, takrat bodo menda na voljo roboti v ta namen.
Povej ji kaj se je zgodilo, pogovorta se in upaj, da bo verjela tvoji različici zgodbe, ker bo slej ko prej slišala še tisto od sestre.