Nikoli nisem o prevajanju razmišljala na ta način oz. sploh nisem razmišljala. Prevodu sem nekako zaupala oz. se mi je zdelo samoumevno, da je prevod točen (ampak jasno, da so stvari, ki se s prevodom izgubijo).
Nikoli nisem pomislila, da je mogoče kaj odvzeto ali dodano, mogoče celo cela poglavja, da je lahko celo celoten kontekst spremenjen. Da lahko prevodi zelo uspešno spreminjajo mentaliteto naroda (oz. tistih, ki berejo). Še posebej je cenzura prisotna v otroških delih! (verjetno razlaga ni potrebna?)
Npr. v socializmu, kot vemo, so se otepali vere kot hudič križa. Zato se prevodi od takrat močno razlikujejo od predvojnih in nedavnih.
Nekaj primerov izpuščenih religioznih elementiov v prevodih iz socializma:
-Pepelka na grobu moli, pri nas joka
-v nekem Andersenovem delu divji labodi pojejo hvalnice bogu, pri nas pojejo pesmi domovini
-Pika Nogavička ima v originalu pobožično zabavo, pri nas ponovoletno (vseeno pa prevajalka pozabi prevesti božični angel v novoletni angel
)
-v nekem delu je Ave Marija prevedeno kot 'zasanjan Indijanec'?!?!?!
-Heidi: cel point zgodbe je, da gre ona na planino spreobrnit dedka, ki je izgubil vero v boga na koncu gresta pa k maši. Si predstavljate prevod?
Npr. namesto pastorja posluša učitelja, namesto hvalnic bogu poje pesmi o soncu (na mašo pa verjetno nikoli ne prispeta)
-Otok zakladov: tam je mama pobožna in gre molit, pri nas je pridna in gre RAZMIŠLJAT!!
V predvojnem prevodu istega dela so bili pa dodani novi naslovi poglavij, vsi versko naravnani (Ave Marija ipd)
-isto je v prevodu Hiša Marije pomočnice v angleščino izpuščeno povezano z vero
-potem Nemec govori nemško....o ne, rojak govori po domače!
Zanimivo pa je, da v Sloveniji niti nismo imeli uradne 'pisarne' za cenzuro (za prevode), kakor so to imeli v Nemčiji in ostali V Evropi (verjetno tudi Z?).
(V predvojnih prevodih bratov Grimm je bila poudarjena in DODANA religiozna nota.)
Zadnje čase pa je tendenca, da se v prevodih umikajo kruti elementi, npr. izpuščeno je, da v Pepelki golobi kljuvajo oči.
Potem so zanimiv fenomen slovenske slovnice in SSKJ.
V eni slovnici je bil prej primer za zvok 'c' Kocbek, zdaj je Pinzgauer.
V SSKJ-ju je pa menda močno poudarjena ženska sprijenost in moška krepost (česar mi ne opazimo, ker beremo samo posamezne besede, ne pa celega slovarja). Zgledi notri so pa iz 19. stoletja. Npr. Dekle se je spridilo/spečalo. Ampak seveda ne s slovenskim fantom, s TUJCEM!
Se mi je zdelo res zanimivo, nikoli nisem razmišljala o tem.
Kaj se vam zdi? Se da s prevodi vplivati na širšo množico, se to počne? Zaupate prevodom? A zarad tega raje berete knjige v izvirniku? Se vam zdi izpuščanje krutih elementov (še posebej v otroški literaturi) sprejemljivo? Itd itd. Se mi zdi dobra iztočnica za debato.
), mi je jezik pač tolk všeč 
). Celi odstavki so izpuščeni (nikjer ne zvemo, zakaj se je sploh Ded podal živeti v osamo), Klarina mati je živa in skupaj z očetom potujeta po svetu (se pa nikjer v knjigi dejansko ne pojavi - oče pride pozdravit Klaro po dolgem potovanju in reče, da je šla mama počivat). V originalu je Klarina mama seveda umrla ... Razlog tega mi je resnično uganka ...
bodo verjetno črtali vse omembe dedkove pipe in tobaka ... kam pa pridemo, da bomo že v otroških knjigah propagirali tobačne izdelke in kajenje 
Se huje bo, ce ne bodo samo prevodi ustrezno cenzurirani, ampak ze sama zalozba ne bo izdala nobene knjige samega avtorja, ce ta ne bo politicno koreknta in cistunska. Prav vesela sem, da imam iz antikvarjata kar nekaj starih knjig - po moje namrec vsaka literatura kaze odraz casa (tudi prevodi) in zakaj bi se delali, da necesa ni bilo in vse spreminjali? Smrdi po Fahrenheit 451.
