Horus napisal/-a:Well, tele puncke pod "odprta zveza" vecinoma razumejo nekaj v smislu "tip se napije na vsakem zuru in podre vse, kar da noge narazn". Je razuzdano kar pravi opis za njihovo razumevanje tegale.
Alwaleed napisal/-a: Utrinja pa se mi naslednja misel. Kar nekaj punc vas je mnenja, da brez ljubezni ne morete seksati. Hkrati o ljubezni govorite kot o nečem, kar je mogoče čutiti samo do ene osebe, torej v resnici ne govorite o ljubezni, temveč govorite o zaljubljenosti - torej o obsedenosti z določeno osebo.
Alwaleed napisal/-a:Utrinja pa se mi naslednja misel. Kar nekaj punc vas je mnenja, da brez ljubezni ne morete seksati. Hkrati o ljubezni govorite kot o nečem, kar je mogoče čutiti samo do ene osebe, torej v resnici ne govorite o ljubezni, temveč govorite o zaljubljenosti - torej o obsedenosti z določeno osebo.
Zaljubljenost pa s časom mine.
Me res zanima, kako se bodo vaša mnenja spremenila z leti - in kakšno bodo vaša spolna življenja takrat. Ko vas bo zaljubljenost minila, boste sploh še pripravljene seksati? Boste tako kot tisti pari, ki seksajo enkrat mesečno ali enkrat na leto? Ne mislim, da je s tem nujno kaj narobe... če ne čutiš potrebe, je ne čutiš... če te mine, te pač mine.
Ampak mislim, da vas globlja spoznanja o ljubezni in seksu čakajo čez kakšnih 10, 20, 30 let. Mislim, da vam bo takrat težje obsojati spolna obnašanja, ki jih danes ne razumete, ker boste imele več izkušenj.
Ali pa ne.
Jaz sem kar nekaj let prakticirala to, ker se nisem želela vezati, niti ni bilo primernega kandidata. In nikakor ne morem rečt, da je bil sex v teh letih vedno zanič. Sama pa ne bi mogla furat odprte zveze, saj sem v resni vezi zvesta in to tudi pričakujem od partnerja.claire napisal/-a:najprej je neka zaljubljenost, ki kasneje preraste v ljubezen. lahko bi načeloma sexala brez ljubezni, a v tem ne vidim smisla. tak sex bi bil zame slab.
čuftika napisal/-a:zaljubljenost zame ni isto kot ljubezen, zaljubljenost mine po določenem času, sexam pa še zmeri ker imaš to osebo rad.
Alwaleed napisal/-a:claire napisal/-a:najprej je neka zaljubljenost, ki kasneje preraste v ljubezen. lahko bi načeloma sexala brez ljubezni, a v tem ne vidim smisla. tak sex bi bil zame slab.čuftika napisal/-a:zaljubljenost zame ni isto kot ljubezen, zaljubljenost mine po določenem času, sexam pa še zmeri ker imaš to osebo rad.
Iz teh komentarjev sklepam, da razlikujeta med zaljubljenostjo in ljubeznijo.
Če je tako, me preseneča vztrajnost prepričanja, da je mogoče ljubezen čutiti samo do ene osebe hkrati.
Če ljubite partnerja, potem ne morete hkrati ljubiti tudi očeta, mame, sestre, brata, ali otrok?
Če ljubite enega otroka, potem ne morete hkrati ljubiti še enega? Claire je večkrat rekla, da če imaš več kot enega partnerja, potem tu ne more biti partnerske ljubezni.
Podobno torej, če imaš več kot enega otroka, potem tu ni več starševske ljubezni?
Štekal bi, če ve punce ne bi razumele, kako je možno bit zaljubljen v več kot eno osebo hkrati.
Zaljubljenost je res ena taka reč, ki te povsem prevzame; dalo bi se razumeti, da ne štekate, kako ima lahko nekdo tako močna čustva hkrati do večih ljudi.
Ampak ljubezen ni zaljubljenost. Ljubezen je občutek močne naklonjenosti do nekoga. Ta naklonjenost lahko vključuje psihološko in/ali fizično intimnost. Psihološko intimnost izkusimo pri ljubezni do brata, sestre, prijatelja. Fizično intimnost čutimo pri odnosu do partnerja.
Če lahko imamo hkrati radi več ljudi, zakaj bi nujno obstajala omejitev prav za tisto obliko naklonjenosti, ki vključuje fizično intimnost? Hm?
Če se lahko imamo radi in smo psihološko intimni z več kot eno najboljšo prijateljico, več kot enim bratom ali sestro, zakaj se ne bi mogli imeti radi in biti fizično intimni z več kot enim partnerjem ali partnerko?
In zakaj bi ljubezen do partnerja morala nujno pomeniti, da ne moremo seksati - z ali brez čustev - še s kom drugim?
Zakaj bi tak seks nujno pomenil, da ljubezni do partnerja ni?
Razumem, da si ve same zase ne predstavljate, da bi tako čutile.
Ampak ni utemeljeno sklepati o drugih ljudeh s predpostavko, da delujejo povsem enako, kakor ve.
Nekateri pač znajo uživati v seksu - tudi če do človeka, s katerim seksajo, ne čutijo nič posebnega.
Drugim ni problem ljubiti več kot enega partnerja hkrati.
Če bi bili na svetu vsi isti, potem ne le da ne bi bilo različnih ljudi, temveč bi bila samo ena živalska vrsta, en spol, nobeno drugo živo bitje ne bi obstajalo, in vsi ostali bi bili identični kloni.
Ne moreš vendar gledati na svet okoli sebe in predpostavljati, da so vsi ostali - za katere zlahka vidiš, da se že fizično razlikujejo od tebe - v svojem doživljanju identični, kot ti.
not_me napisal/-a:mogoče pa tisti, ki pristanejo na to da partner sexa s kom hoče, mislijo, da imajo neko pomanjkljivost, zaradi katere bi lahko izgubili partnerja - npr. en je tule gor napisal, da ima majhnega tiča - mogoče se boji, da njegovi punci to ni dovolj in če ji ne bo pustil sexat z drugimi, bo slej ko prej pobegnila k drugemu..
glih s tem ga lahko izgubijo kaj pa če se tist ko mu enga podturiš zalub v tistega ko si mu ga ti prpelala to je meni čist mimo. -.-nimam nič proti samo povedla sm svoje mnenje. ne se razburjat da neboš gubasta ratala*mala* napisal/-a:Pa kaj je enim tako težko razumet, da nekaterim tak odnos ustreza? Da so tudi v takem odnosu lahko srečni?
Ne rabite biti tudi ve v odprti zvezi, samo ni treba pa tako obsojat ljudi, ki so.
A je res tako presneto težko razumet ljudi, ki ne razmišljajo isto kot ve? Ali gledate vse z ene perspektive?
