ali naj se poročim z njim?

[TOM-Lady]

No js sm to razumela kot kej hujšega. Kar se tiče nedolžnih šal, pa tud js mislim, da se ne bi smelo takoj zamert. No čist odvisn od posameznika, ker eni so izredno občutljivi, da moraš kar pazit kaj rečeš in kaj storiš.

[Soncica369]

Hours - a mi ga predstaviš?

[punkie_]

v zvezi bit in se celo poročit z nekom, samo zato, ker se bojiš ostat sama? grow up. jaz sem pred enim tednom končala 5 let dolgo zvezo. 5 let sem rabla, da sem dojela (in si upala končat), da to res ni to, kar si želim od zveze in življenja.

imej jajca in sledi svojim sanjam, mimo vseh norm in pravil, ki te utesnjujejo pri tem, da bi bla srečna.

se strinjam, samo po eni strani se mi pa zdi zelo tezko narest ta korak, ker (ce gledam s svojega vidika) v bistvu izgubis tista leta in kr naenkrat ostanes relativno sam...sam ob vikendih gledas tv, sam si kuhas, sam hodis na rekreacijo..pomojem je to ta strah pred koncanjem

inna ne ti meni o tem, kako je težko. been there, done that
samo moraš si postaviti prioritete. če ti je važno samo, da imaš nekoga za gnjavit (in on tebe), potem pač vztrajaj v zvezi, ki te gnjavi. ampak meni to gnjavljenje ni bilo šala, tako kot pravi nia. zame je bilo to že psihološko nasilje. tako sem se odločila, da zberem pogum, postavim sebe na prvo mesto, pa četudi so vikendi na začetku čudni, prazni, drugačni. to je prilika, da delam na sebi, da znam živeti tudi samska, počnem stvari, ki me veselijo in najpomembnejše- da mi nihče ne gnjavi. parkrat sem se zjokala, a ko tehtam vse pluse in minuse vidim, da sem se odločila prav. mi gre kar dobro

[Noelia]

Še nikoli nisem pomislila, da bom ostala sama, če si do določene starosti ne bom našla partnerja. Če bom postala samska sem prepričana, da bom našla novega ne glede na to koliko bom stara.

Ja ravno to me najbolj straši, ker če bi pri 20 ostala sama ok, jih je še veliko na izbiro in imaš tudi ogromno samskih prijateljic/prijateljev, ko pa ostaneš sam pri skoraj 30 letih je pa tudi že večina prijateljic (ne le pametnih fantov) že resno vezanih (poročenih, otroci,...) in je ful težje srečati koga, ki ti res odgovarja.

Veliko tistih, ki so bili v zvezi pri 20 so pri 30 spet samski.

[majarončk]

vidim, da te dajejo dvomi. in dokler teh dvomov resnično ne odpraviš, ni čas še za poroko! ker po toči je prepozno jokati, bolje počakati, ...le kam se mudi? srečno!

[ribica_1]

ne vem no, a sta že kar datum določila? a se tvoj ne more zadovoljiti z zaroko? drugače pa ja, v zakonu pridejo na plan vedno problemi, eno je z nekom živeti samo čez vikende, ko pač prespi ri tebi, drugo pa prati njegovo perilo, kuhati, likati, pa vmes še oditi v službo, kjer te itak natempirajo...... ne vem no, pogovor je temelj vsega. če bopš izbrala manjše zlo(poroko), ker te je strah samote, bi mogoče morala malo bolj graditi na svoji samozavesti(pišeš tudi, da vedno popustiš).

in da ne bo pomote: stara sem 28 let, in o poroki niti približno ne razmišljam. čeprav s partnerjem živima skupaj vemm, koliko se je treba truditi, da ti zveza uspe-ker sedaj imaš nek čas, prostor samo zase. ko pa z nekom živiš, pa tega več ni-vse je skupno. čas sicer imaš, a živiš v istem prostoru. sicer pa nisi napisala, kake težave imata-vsakdanje ali razhajanja glede temeljnih stvari...

[*QueenBitch*]

Ne vem no jaz sm pač veliko rajše sama kot pa z nekom do katerga mi ni in mi tud na kraj pameti ne pade se poročit zato, da ne bi bla sama. Pa sm glih tko stara teh groznih 27

Rajši kuham sama pa zase (al pa še za prjatle), rajš zvečer sama gledam tv in rajš grem sama spat v svojo veliko postlo kot pa se vdat tem normam, da nekoga je pa treba met pa čeprov se ne razumeta, da boš mel otroke, da ne boš na stara leta sam, da okolica ne bo govorila kajjazževemkaj...men se zdi pač naravnost grozljivo si delit osebni prostor z nekom, ki mi gre na živce, k se ne razumeva, ki te začne sčasoma odbijat, k se ne morš pogovarjat o vseh stvareh k si si jih želel itd.

[mateja79]

Jaz se vprašam kaj sploh še delata skupaj, če z vezo nisi zadovoljna. Če bi se želela z njim poročit bi bila nad njegovo idejo navdušena in ne bi spraševala drugih za mnenje.
Punca dobro premisli, ker to ni odločitev za eno leto. Vsaj naj ne bi bila. 27 let ni nobena starost, da ne bi mogla imeti še kakšnega partnerja. Tudi, če bi bila stara 40 let bi bilo bolj pametno iskati pravega kot pa se poročiti z nekom s katerim se ne ujameš.
Jaz sem prejšnjo vezo končala pri 28ih v upanju, da dobim kaj boljšega pa fant ni bil slab, ampak vseeno sem si želela stvari, ki mi jih on ne bi pomagal nikoli uresničiti. Danes mi ni žal. Koliko lepega sem potem še doživela, kar ne bi, če bi bila z njim. Kmalu sem spoznala drugega fanta, s katerim se res ujamem, je drugačen človek od bivšega, imava skupne cilje, ki jih že uresničujeva,... Pričela sva si urejati stanovanje pri njemu doma,... Veseli me, ker je poln idej in ciljev, kar prejšnji ni bil.

[Podganca]

Soncica369 daj poračaj malo...

[ana27]

Ne vem no jaz sm pač veliko rajše sama kot pa z nekom do katerga mi ni in mi tud na kraj pameti ne pade se poročit zato, da ne bi bla sama. Pa sm glih tko stara teh groznih 27

Rajši kuham sama pa zase (al pa še za prjatle), rajš zvečer sama gledam tv in rajš grem sama spat v svojo veliko postlo kot pa se vdat tem normam, da nekoga je pa treba met pa čeprov se ne razumeta, da boš mel otroke, da ne boš na stara leta sam, da okolica ne bo govorila kajjazževemkaj...men se zdi pač naravnost grozljivo si delit osebni prostor z nekom, ki mi gre na živce, k se ne razumeva, ki te začne sčasoma odbijat, k se ne morš pogovarjat o vseh stvareh k si si jih želel itd.

Se strinjam.

[Urko15]

Soncica,

Pogoj za srečo v zakonu, je da imaš najprej rada samo sebe, da si srečna in zadovoljna sama s seboj, šele nato je ljubezen do partnerja. Če imaš pomisleke in v sebi veš da poroka z njim ni to kar si želiš, potem se pač ne poroči. Bolje je biti sam (pa saj imaš še vedno prijatelje) iz pravih razlogov, kot pa z nekom iz napačnih.
Življenje je kratko in moraš biti tudi malo egoist, zato najprej pomisli, kaj je najbolje zate in šele nato pomisli na partnerja.

[jlpktnst]

Pozdravljeni!

Jaz pa imam eno dilemo. S fantom sva skupaj približno 2 leti in me je zaprosil. Sicer sem mu takrat rekla da ampak v meni je ta dvom, ki se ga nikakor ne morem znebiti. Nisem prepričana da je on pravi zame zaradi problemov, ki sva jih imela (nekaterih tudi še nisva rešila). In ga ne morem prepričati, da bi vsaj preložila poroko.

Predvsem me moti njegova vzkipljivost, pa seks nama ravno ne štima. Jaz sem mu seveda povedala kaj me muči. V glavnem dvomim da se bova kdaj res ujela.

Po eni strani pa se bojim biti sama pri teh letih (27) in zato vztrajam....

Vem, da je to nek čuden problem in vse skupaj mi je čudno ampak jaz kar vztrajam v tem... :-( Je bila slučajno katera v podobni situaciji?

P.S. Če tema že obstaja jo lahko zaklenete, drugače pa hvala za mnenja.

LP

Sama si odgovorila na svoje vprašanje:

1) moti te da je vzkipljivm,
2) z njim ni možno reševanje problemov,
3) vztrajaš zato ker te je strah biti sama ne pa zato ker si v resnici želiš.

Po lastnih izkušnjah lahko povem, da če seks ne štima je to zelo težko oz. skoraj nemogoče spremenit.

Pa še ena reč - meni se morebitni otroci (ki jih človek po poroki pričakuje) prav smilijo. V družini s konstantnimi prepiri, ker ti seveda ne boš nikoli zadovoljna in zaradi tega posledično tudi on ne.

Glede na to da imaš sama pomisleke... pa da se ne da pogovorit z njim?

Seveda je tu še druga plat medalje. Tiktaka ti urica. Pa si res tako "nekvalitetna" ženska da nimaš možnosti najti boljšega tipa? Če je tako pa je mogoče celo dobro da se ga okleneš vendar ne preveč opazno. Lahko pa seveda da gre le za tvojo izkrivljeno samopodobo. 27 let sploh še ni taka grozna starost dandanašnji...

[MinimaLady]

definitivno se ne poročit z njim..če bi blo res to to..si nebi sploh tega vprašanja postavila