Torej, kaj je za vas resna zveza (sprašujem predvsem MOŠKE)?
En kup parov, ko smo debatirali, kako to "zgleda" mi je naštelo en kup omejevanj (od tega s kom lahko greš na kavo, s kom ne, kdaj lahko, kdaj moraš bit zvečer doma, ne sme hodit s kolegicami na kavo ipd) kar se meni zdi popolna bedarija.Jaz si resno zvezo predstavljam kot to, da sem z nekom skupaj, da je zvest samo meni in jaz njemu, kako pa on porablja svoj prosti čas in s kom hodi na kavo / kdaj pride domov, pa je njegova stvar.Zaupanje sicer obvezno mora bit, a nisem njegova mama, da bi ga nadzorovala in omejevala.Sam ve kaj dela.Dokler mi ne laže in je iskren, mi nič ne prikriva ter med nama vse štima, ni nobenega problema.Kolikor časa gre preživiva skupaj, če je obema v interesu, ker imam tudi sama natrpan urnik in razumem, da vedno ne gre in pa ker tudi sama nujno rabim svobodo in ne maram gnjavljenja, pritiska, omejevanja, sem pa rada ustaljena z enim - kar pomeni da lahko žuram, grem na kavo s komer hočem, ampak kljub temu ostajam zvesta samo enemu, sem zaljubljena samo v enega, imam željo bit čimveč s to osebo - za mene to je resna zveza.Ker ven hodim plesat, se družit in ne iskat tipe, sploh pa imam ogromno moških kolegov in bi bila bedarija da bi vse odpisala, sam zaradi tega ker sem po novem "v vezi", enako velja za fanta.Dokler je zaupanje, ni nobenega problema. A od drugih ljudi slišim popolnoma drugo, pa se zdaj sprašujem, kaj je za vas definicija resne zveze? Za mene pravijo da sem preveč naivna, zaupljiva in da imam napačno predstavo o tem.Vaš pogled? Razumem, ko se 15-23 letniki ne spuščajo v resne zveze, ker se še iščejo, ker morajo preizkušat, kaj jim ustreza, ampak kaj pa 25+? Takšni ki so že imeli resne zveze, pa jih nočejo več ? Za resno zvezo so že dovolj zreli, ker so jo že imeli, ampak v nove pa se nimajo želje spuščati - zakaj?
Potem ne razumem, ZAKAJ se moški tako izogibate resnim zvezam?
Zadnjih nekaj moških ki sem jh spoznala (24-28 let), so že vnaprej ODLOČENI, da ne bodo meli resne zveze, pod nobenim pogojem, čeprav so v preteklosti imeli nekaj resnih zvez, še preden se dobro spoznaš (na prvem zmenku ti pove, da noče resne zveze).Ali se izogibate resnih zvez ker vam pašejo avanturice, menjavanje žensk ali ker v resni zvezi pogrešate svobodo, ne prenašate ljubosumnih scen (brez pametne podlage) ter ne marate pritiska? Ali je dejansko problem, da se ne morete ustaliti z eno žensko? Biti samo z njo? Ali se preprosto nočete navezat?
Zakaj moški tako neradi izkazujete čustva oz. se ne navežete tako hitro? In ko se obnašate, da vam je vseeno, vam pogosto je ali samo tako izpade?
Recimor, dam primer - dva se dobivata 9 mesecev, ona zaljubljena, on ja / ne (nedefinirano), on bi rad "odprto zvezo", ona resno.Ko se ona odloči, da se tega ne bo šla več in ga "pusti", se on obnaša dva tedna hladno, kot da ga sploh ne gane, kot da "ona dva" nista nikoli obstajala, potem pa začne spet drezat v njo "saj veš da te mam rad", pa spet pristaneta skupaj.In to se ponavlja v nedogled.Tu se mi ustavi - če mu je vseeno, če hoče odprto zvezo, če se mu gre samo za SEKS (glede na to da drugače zadnji mesec nima želje po druženju z njo, včasih sta bila pa kot rit in srajca), zakaj še vedno vztraja z njo? Ali je preprosto kriva ženska, ker se pusti in ne postavi pogojev? Ali je možno, da je tipu po 9ih mesecih vseeno, da mu ne bi bilo niti kanček žal, da se vse skupaj konča, da nima popolnoma nobenih čustev do osebe, s katero je preživel 9 mesecev ? Jaz vem, da se po enem mesecu druženja s prijateljico navežem na njo, kaj šele po 9ih mesecih.Lahko to pozabijo vse skupaj kar čez noč? Vam je dejansko lahko tako "ravno"? Ali samo ne izražate svojih čustev odkrito in izpade kot da vam je vseeno?
Ali bi/ste vi kdaj sami predlagali resno zvezo, ali vam je to samoumnevno, da je po določenem času zveza resna, ali čakate na "ultimat" ženske?
V čem je razlika, da ti je punca blazno všeč in jo imaš rad, te privlači, ti je karakterno super a nisi zaljubljen v njo? Če bo meni tip karakterno všeč, vizualno privlačen in ga bom imela rada, bo to zame enako, kot da sem zaljubljena v njega.Ker bom rada z njim, privlačil me bo, zabaval, rada ga bom imela.. kaj sploh je drugačna definicija zaljubljenosti? Kemija? Da ti je nekdo sploh privlačen, mora bit kemija, da na nekoga gledamo sploh kot na privlačnega in ne estetsko lepega. V čem je torej razlika biti zaljubljen : imeti nekoga rad in da te hkrati privlači?
Ko moški reče, da bi se rad zaljubil, a se ne more - je to samo še en izgovor za avanturiste (ki mu pač ni do tiste punce) ali je dejansko možno, da je bil prizadet in se ne upa navezat? Kaj naredit v takem primeru? Kako priti takšnemu moškemu do živega? Kako mu dokazat, da ga ne boš prizadela? Ali je takšne boljše pustiti, dokler si sami ne pospravijo "podstrešja"? Kako sploh reagira moški, ki je bil prizadet/prevaran ? Se spušča v avanturice, da bi si zvišal ego, pri tem pa ne gleda na to, če katero prizadane, ker se sploh ne zaveda, da jo?
Vsi primeri so na teoretični podlagi, mogoče bi mi bile stvari dosti bolj jasne, če bi imela kdaj v zvezah sama take primere, a jih nisem imela, tako da bom vesela, če mi bo kdo razložil stvari, da mi bodo bolj jasne.Moški baje niso komplicirana bitja, a jaz jih res ne razumem.
Hvala za odgovore že vnaprej
in kot ti ne razumeš moških mi ne razumemo vas, zato je vse toliko bolj zanimivo in hkrati tudi nevarno.
hec) težko je človeku dokazati da ga ne boš prizadel, jst bi rad spet zaupal ljudem ampak enostavno ne morem...ne dovolim več da se dogajajo grde stvari...ampak mogoče po kakšni boljši izkušnji se malo sprostiš in prepustiš..
...
Lep pozdrav od Horusa 
