Ok,lahk maš ti v 4 mesecih resno zvezo amapk definitivno ne s tem odnosom
V prepiru sm mu povedala vse kaj si mislim o njem in o vsem, povedala sm mu vse to kar bi mu morala že prej, pa sem se ugriznila v jezik, takrat pa je vse naenkrat bruhnilo iz mene
Pa me lahk tud na križ prbijete ampak od tega mnenja ne odstopim.
Ne trdim pa da ti ni hudo
jaz sem se v tla metala po 2 mesecih zveze. Ampak ne ljubezenske . V tem primeru se najdem nekje pri gaby...ker sva s "tipom" končala zgolj zaradi preselitve in blablabla ampak mi je zdaj on nekaj najboljšega na svetu in se prav morm držat na distanci,da ne prestopim spet tiste mej,da bi postala zasvojena z njegovo toplino,kar sem 2 leti bla.
Je pa res da sem tudi sama 1 mesec po "razhodu" bila živ zombi,300 procentna da ga bom objokovala vse življenje. Ga ne,čeprav je bilo za to da sme vse skupaj prebolela krivo eno zelo kruto grdo dejstvo,ki me je zabilo v tla in mi ga pomagalo preboleti...na koncu pa se to dejstvo izkazalo za napačno in takrat sem ga končno lahko spet dojela kot frenda.
Je pa spet razlika med "biti zaljubljen" in "ljubiti". To sta dva tako različna pojma da uf...in zaljubljenost mine,sploh se mi zdi,da se sploh po 3 mesecih tista zaljubljenost nekako ohladi in začneš videvati napake ki jih prej nisi...
ampak ok,bom tiho...
ti pa vrjemi da bo bolje. Ni edini super moški,še vedno pa velja kar so rekle druge,da ni treba pozabit na vse skupaj
Trmasti vztrajajo. Še bolj trmasti zmagujemo...
pa vem da takrat nebi nobenmu verjela ce bi mi reku da bo boljse...sem bla prepricana da js sm ga pa mela tok noro rada k noben drug, in da je on popoln
