heya!
Ko sem zdaj brala tvoj post je zelo podoben moji situaciji izpred malo več kot pol leta nazaj. S tem, da sem jaz ta punca, ki je pustla svojega fanta po 3 letih super zveze. Pa mislim, da ti bo lažje ko boš slišal še mojo stran..
Moja zveza s tem fantom je bla popolna. Nikoli se nisma kaj preveč kregala, oz. sma se res o vsem zmenla, bil je moj najboljši prijatelj, moje vse..res, lahko rečem sorodna duša
Kljub temu sem konec lanskega leta postala zelo zmedena in nisem bila več prepričana, da je ta zveza to kar želim. Razloge zakaj sem ga pustila sem naštela na koncu.
V roku enega tedna sem se odločla, da tako več nebo šlo naprej in ga pustla. Po tem mi je blo še fuuul žal, on pa se je odločil za edino pravilno stvar in me začel prebolevati. Večkrat sem ga še kliknila na msnju, ker so mi najini pogovovori pomeni vse na svetu. Ko sem vidla, da se on noče pogovarjat sem se večkrat jokala in razmišljala o najini zvezi. Kljub temu sem vedla, da sem naredila prav, ker mi je v zvezi nekaj manjkalo.
No, ob koncu zveze je blo obema zelo težko. Meni, ker sem bla totalno zmedena, njemu še bolj, ker mu ni blo nič jasno kak se je pravljica spremenila v nočno moro. V bistvu obema ni blo. Vedela sem edino, da nisem srečna.
No, potem pa sem, ko sma šla narazen, letos na začetku leta začela malo bolj prijateljevat z enim kolegom in pri njem najdla nekaj novega, nekaj kar sem pogrešala v zvezi s svojim fantom. Fajn se mi je zdelo, da mi nek fant posveča pozornost. Normalno, da mi je ta kolega postal vedno bolj fajn, ampak sem si to zanikala.
S tem kolegom sem po slabem mesecu začela hodit. Ni se znal pogovarjat tako kot moj (bivši) fant, ni bil tak lep kot on, niti tako pameten, ampak je bil nekaj novega in nek beg pred problemi v zvezi, ki se meni začasa zveze niso zdeli problemi. Zveza s tem kolegom se je po slabih 3 mesecih končala, ker je bla samo neka rešilna bilka in izgovor, da prebolim fanta. Mislila sem kako sem zaljubljena, ampak zdaj vidim, da je bla tu samo neka stvar imenovana "nekaj novega". Po koncu te zveze nisn potočila niti solze.
Ne rečem, da tvoja bivša punca ni dejansko zaljubljena v njega, ampak je dostikrat tak, da če nekdo začne hodit po tako dolgi zvezi z nekom se iz tega nekaj dolgega ne razvije. Lahko pa se.
Zdaj pa kaj so bli osnovni problemi, ki se jih v času zveze nisn/nisma zavedala:
1) Opazla sem, da si napisal, da ti je ona vse življenje. To je bil osnovni problem v najini zvezi. Moj fant mi je bil vedno na voljo, vedno je naredil vse kar sem hotela, v bistvu je vzporedno z mano začel po nekje 2 letih živeti še moje življenje, ne svojega. Moji hobiji so postali njegovi, svoje je prenehal. Moji prijatli so postali njegovi in mene je začelo vse to dušit. Tega sama prej nisn vidla, ampak zdaj vem, da je bil tisti moj kolega neka osvoboditev iz vse te rutine s fantom.
2)Ker se nikoli nisma kregala sma posledično nekatere stvari spustila mimo naju in so se v meni samo nabirale, ker včasih dejansko moraš povedat stvari na malo ostrejši način, ker lahko le potem pridejo neke spremembe. Moj fant meni čez leta ni več nič upal rečt, ker se je bal, da bom jezna in sma se vedno tak pogovorila, da je meni dal prav. Tudi tega takrat ko sma bila skupaj nisn vidla, zdaj pa. Mislim, da je boljše, da se malo "zamuliš" pa se razjeziš (brez dretja) in je potem ta problem lažje rešit, kot samo s pogovorom.
3) Proti koncu zveze sma se oba že tako navadla en na drugega, da sma se nehala trudit. Če bi meni kdo decembra rekel, da se dovolj ne trudim za zvezo bi rekla, da to ni res. Ob sobotah sma doma zaspala, namesto, da bi šla v kino al pa kam s prijatelji. In podobno
4) Bilo je še več manjših stvari, ki so se prav tako nabirale, ampak zaenkrat so te 3 dovolj
No, kot zaključek..
Po nekje pol leta me je moj bivši toliko prebolel, da je dejansko videl kakšne probleme sma imela. Pa tudi sama sem veliko razmišljala o tem V tem času je začel tut sam nekaj trenirat, dobil je precej novih prijatlov in začel delat stvari ki tudi njega veselijo in ne oba od naju. Navezala sma spet stike. Postopoma sma se začela o vseh teh stvareh pogovarjat in težave reševat.
Tako je preskočila iskrica

Trenutno sma skupaj 2 meseca in se imava super. Veliko bolj cenima en drugega, o problemih se ne samo pogovarjama, ampak jih tudi rešujema dokler nisma oba zadovoljna. Več se družima s prijatelji, več hodima v kino, na sprehode ipd.
Skratka. Vsak dan se zavem kak srečna sem in vem, da on tudi
Velikokrat se vprašam ali sma ta premor sploh potrebovala, pa še zdaj ne najdem odgovora. Dvomim pa, da bi bila sedaj srečna in skupaj, če ga nebi bilo.
To je moja zgodba, ki je imela srečen konec. Sam najboljše veš kako je bilo pri vama, kljub temu pa upam, da ti bo moj odgovor pomagal
Lp
Katja